Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
OFF UJETEGA RATKA MLADIĆA (1887 bralcev)
Četrtek, 26. 5. 2011
Luka P.



… srbski predsednik Boris Tadić: prijeli smo Ratka Mladića …
… srditi spopadi v Jemnu ….
… libijski premier prek pisma pozval zahodne voditelje k premirju …
… več sto aretiranih med protivladnimi protesti v Gruziji …
… protest proti degradaciji in kriminalizaciji v vladni kampanji za pokojninsko kampanjo …


OFF NAPOVEDNIK

Ob politični in ekonomski krizi, ob vseh diplomskih plagiatorjih, ki so bili nedavno razkriti v nemški politiki, je te dni nemške oblasti prestrašila nevarna črevesna bakterija. Nemške potrošnike so oblasti opozorile, naj bodo posebej pozorni pri uživanju paradižnika, zelene solate in kumaric. Doslednost in hitrost odkrivanja razlogov za tri smrtne žrtve zasluži občudovanje in pohvale.

Seveda se vsi strinjamo, da je zavedati se, kaj zaužiješ v današnjem turbulentnem času zelo pomembno. A drisko in glavobole povzročajo tudi druge oblike bakterij in parazitov. Ko bi le takšno hitrost odziva na anomalije vpeljali tudi v druge družbene segmente, kot so korupcija v politiki, odkrivanje gospodarskega kriminala kakor tudi boljše ekološke smernice.

Vi pa berete OFF program, ki se zaveda, da bi lahko živel bolj zdravo!


OFF PROGRAM



Novica dneva tako prihaja iz Srbije. Slišali ste namreč, kako je srbski predsednik Boris Tadić na novinarski konferenci zatrdil, da so posebne enote srbske policije aretirale haaškega begunca Ratka Mladića, poveljnika srbskih sil med vojno Bosni in Hercegovini. Do aretacije je prišlo dopoldne v Lazarevu pri Zrenjaninu, prijet pa je bil sicer mož z imenom Milorad Komadić, ki naj bi bil zelo podoben Mladiću. V teku je DNK analiza, ki bo dokončno potrdila, da je bil prijet res Ratko Mladić, a srbski predsednik ne pušča prostora za dvom.

Predsednik Tadić je čestital varnostnim službam in dejal, da je proces izročitve haaškemu sodišču v teku. Zanimivo je, da ravno danes v Beograd prihaja visoka predstavnica Evropske unije za zunanje zadeve Catherine Ashton, za katero je Tadić dejal, da je ena od tistih, ki so vedno verjeli v Srbijo. Tadić je prav tako rekel, da ne pričakuje politične nestabilnosti v državi in napovedal aretacije in preganjanja vseh, ki bodo izvajali morebitne nerede. Na aretacijo so se že odzvali visoki srbski politiki. Predsednica skupščine Slavica Đukić Dejanović je tako izjavila, da je aretacija Mladića dokaz spoštovanja zakona o sodelovanju s haaškim sodiščem. Vodja Srbskega gibanja obnove Vuk Drašković je ocenil, da predstavlja ta aretacija osvobajanje Srbije in odpira vrata evropski in demokratični prihodnosti Srbije. Z njimi pa se ne strinja vodja Nove Srbije Velimir Ilić, ki je dejal, da ne verjame Tadićevi izjavi.


V spopadih med silami jemenskega predsednika Alija Abdulaha Saleha in privrženci vplivnega opozicijskega plemenskega poglavarja šejka Sadika al Ahmarja je bilo v prestolnici Sana ubitih najmanj štiriindvajset ljudi. Spopadi v Sani potekajo že četrti dan, izbruhnili pa naj bi po tem, ko je Saleh znova zavrnil podpis dogovora o politični tranziciji v državi, ki so ga pripravile članice Sveta za zalivsko sodelovanje. Cilj tega dogovora je bilo končanje krvavih protirežimskih protestov, ki v Jemnu trajajo že od januarja. V skladu z dogovorom bi Saleh v tridesetih dneh v zameno za imuniteto pred pregonom zase in svoje sodelavce sestopil z oblasti. Do zdaj je v štirih dneh umrlo najmanj oseminšestdeset ljudi. Plemenski viri navajajo, da lahko al Ahmar, voditelj največjega plemena Hašidov, zbere več deset tisoč oboroženih privržencev. V Jemnu, najrevnejši arabski državi, so namreč plemenske vezi še vedno izjemno močne. V rokah ljudi naj bi bilo kar šestdeset milijonov kosov strelnega orožja, kar pomeni okoli trije kosi na prebivalca.

Po trimesečni državljanski vojni v Libiji in dvomesečnem brezkompromisnem bombardiranju zveze Nato je premier Gadafijeve vlade Al Bagdadi Ali Mahmudi številnim voditeljem po svetu poslal pismo, v katerem poziva h koncu prelivanja krvi. Predlaga takojšnjo prekinitev ognja pod nadzorom Združenih narodov in Afriške unije, brezpogojne pogovore z opozicijo, amnestijo za obe strani v konfliktu in pripravo nove ustave. Medtem opozicijsko politično vodstvo s sedežem v Bengaziju, mnogo jih je bivših visokih uradnikov nekdanjega režima, vztraja, da ni mogoče začeti pogajanj, dokler polkovnika Gadafija in njegove družine ne izženejo iz Libije. Nekateri uporniki pa že zdaj opozarjajo, da se zavedajo, da se bodo morali v prihodnosti spopasti tudi s prebežniki bivšega režima.

Iz zakulisja pa prihajajo tudi resni znaki, da je Gadafi že zdavnaj izgubil neposredni nadzor nad državnim aparatom. Predsednik Združenih držav Amerike Barack Obama in britanski premier David Cameron sta se kljub temu, kot sta se izrazila, zaobljubila, da ne bodo popustili, dokler ne bo odpravljena vsaka senca tiranije. Velika Britanija in Francija že pošiljata svoje jurišne helikopterje, britanske kraljeve zračne sile pa razmišljajo, da bi nad Libijo poslale še več letal tipa Tornado, saj naj bi se obseg ciljev v Libiji še povečal.

Ameriški predsednik Obama je jasno povedal, da kljub vzponu novih svetovnih sil, kot so Kitajska, Indija in Brazilija, ni čas, da bi se Združene države in Evropska unija odpovedale vodilni vlogi na svetovnem političnem in gospodarskem „bojišču“. Rekel je, da je vpliv Združenih držav, Velike Britanije in zaveznikov še naprej nujen in da je zdaj njihov čas, da še bolj razširijo svoj vpliv. Več o dogajanju v Združenih državah nam bo povedala naša redna poročevalka Lidija Poljaček:



Ob pacifiški obali Mehike v zvezni državi Nayarit, blizu mesta Ruiz, je po nekajtedenskem zatišju prišlo do ponovnega strelskega obračuna med konkurenčnimi tolpami. Mehiška policija je naznanila, da je na kraju dogodka mrtvih obležalo osemindvajset ljudi, štirje so bili ranjeni. Kraj dogodka je bil po besedah tamkajšnjega policijskega osebja dobesedno postlan s tulci nabojev. Policija je sicer blizu izvajala preiskavo o ugrabitvi in izginotju neke osebe, ko je bila opozorjena na streljanje. V zvezni državi Nayarit je močno prisotna ena od najmočnejših mehiških tolp, kartel Sinaloa, ki ga vodi eden od najbolj iskanih mož v državi, Joaquin "kratki" Guzman.

V gruzijski prestolnici Tbilisi sta bila med protestom opozicije, ki zahteva odstop predsednika Mihaila Sakašvilija in njegove vlade, ubita dva človeka, najmanj sedemintrideset je bilo poškodovanih. Po navedbah gruzijskih oblasti sta smrtni žrtvi policist in bivši pripadnik varnostnih sil, ki naj bi ju povozil avto, ko so protestniki poskušali zapustiti glavni trg pri parlamentu, kjer so se vneli spopadi. Represivni organi so po navedbah očividcev aretirali več sto ljudi, med njimi so bili številni poškodovani, ki niso dobili zdravniške pomoči. Policija je proti protestnikom uporabila tradicionalne pripomočke, kot so gumijevke, gumijasti naboji, solzivec in vodni topovi, smetarji pa so pohiteli in s kraja protestov že odstranili skoraj vse sledove spopadov. Tako je vse pripravljeno na popoldansko vojaško parado ob dnevu gruzijske neodvisnosti.

S strani uglednih posameznic, posameznikov in nevladnih organizacij je bil na naslov predsednika vlade Republike Slovenije Boruta Pahorja poslan protest zoper vladno kampanjo za pokojninsko reformo. V originalnem vladnem letaku je med drugim zapisano, citiramo: “Zakaj potrebujemo nov pokojninski zakon? Vsega je kriva kontracepcijska tabletka. V petdesetih se je vsako leto rodilo štiriintrideset tisoč otrok, danes se jih rodi le dvajset tisoč letno.“ konec citata. Pogovarjali smo se z profesorico Socilogije in socialnega dela na Fakulteti za socialno delo Darijo Zaviršek, ki nam je pojasnila zakaj so se odločili za ta korak:



Socialni center Rog organizira peticijo, prek katere od Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije zahteva, da za izigrane in pregnane delavce, ki se bodo udeležili demonstracije Nevidnih delavcev in delavk sveta 4. junija v Ljubljani, izda brezplačne vize. Matjaž Oven iz organizacije Nevidnih delavcev in delavk nam je povedal več o peticiji in razlogih zanjo:



Komentarji
komentiraj >>