Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Introvertiranec (1768 bralcev)
Sreda, 1. 6. 2011
Mimo



Letošnje leto se je za ljubitelje stripa začelo precej dobro. Na potezi so namreč ponovno velikani svetovnega stripa s svojimi novimi izdajami. Že v začetku leta je z novim albumom postregel Gilbert Hernandez, nekaj kasneje Daniel Clowes - čeravno gre le za ponovno izdajo zgodbe, ki je izhajala v New York Timesu -, v mesecu maju pa je na police prišel Paying for it, album Chesterja Browna. Slednji bo tudi podrobneje predstavljen v tokratnem Striptizu.
Letošnje leto se je za ljubitelje stripa začelo precej dobro. Na potezi so namreč ponovno velikani svetovnega stripa s svojimi novimi izdajami. Že v začetku leta je z novim albumom postregel Gilbert Hernandez, nekaj kasneje Daniel Clowes - čeravno gre le za ponovno izdajo zgodbe, ki je izhajala v New York Timesu -, v mesecu maju pa je na police prišel Paying for it, album Chesterja Browna. Slednji bo tudi podrobneje predstavljen v tokratnem Striptizu.

Chester Brown, član legendarne in tudi v Striptizu že omenjene Kanadske trojice Seth, Brown, Matt, ima očitno inovativen občutek za prihodnost stripa. To je odlično pokazal leta 1994 v albumu I Never Liked You, kjer je z osupljivo iskrenostjo popeljal strip v avtobiografske vode, potem pa v sicer sila povprečnem, a za razvoj stripa pomembnem albumu Louis Riel dokazal, da strip lahko prevzame vlogo striktno objektivne zgodovinske pripovedi. S tokratnim stripom se znova poigra s stripovsko formo in jo nadgradi.

Paying For It: A Comic-strip Memoir About Being a John je na prvi pogled avtobiografska zgodba, ki pripoveduje o introvertiranem stripovskem umetniku, ki se v trenutku svojih poznih tridesetih odloči za vekomaj spremeniti svoje seksualno življenje, prenehati z običajnimi zvezami in za seks le še plačevati. Nič novega, bi torej rekli tisti, ki veste, da se striparji vse preveč radi označujejo za introvertirance in so sposobni podobnih eksperimentov. No, ampak strip je vse prej kot le zgodba o uporabniku prostitucije.

V prvi vrsti gre za neverjetno dober razmislek o smiselnosti takšnih in drugačnih razmerij, o tabuizaciji prostitucije, hkrati pa popoln odklon od tako hollywoodskih ali evropskih filmskih predstav o prostitutkah. Nobenih zvodnikov, nasilja, blond vzhodnjakinj in hudih življenjskih zgodb. Gre le za seks in denar. Uslugo in plačilo za to uslugo. Po opravljeni storitvi pa pogovori znotraj trojice avtorjev, pa izjave prostitutk, prijateljev in, kot se za pionirja avtobiografskega stripa tudi spodobi, velik delež monologov. Že od samega začetka, s predgovorom, pa tudi skozi pogovore avtor prav posiljuje bralca s sporočilom stripa, ki hvala bogu ni poizkus odstraniti prostitucije iz tabu oddelka, temveč predvsem razmisliti o odnosih ki jih gradimo. Razmislek o tem, koliko na nas vpliva družba, ali je v ljubezni, ki jo gradimo do svojega partnerja, sploh kaj, kar ni le navada?

Strip je torej odličen inhibitor razmišljanja z lastno glavo in nikakor ne deluje kot promocijski material kakšne nevladne organizacije, s čimer je avtor vsekakor zadel sedmico, saj je pokazal ravno tem nevladnim organizacijam pa tudi mnogim drugim bistroumnežem, kako se dela najboljši oglas za svobodno družbo. Ne s konstantnim glasnim izražanjem argumentov, temveč s spretno uporabo medija, ki ga obvladaš, iskrenostjo in dobro bralsko izkušnjo. Z mano se strinja tudi aktivist za pravice seksualnih delavcev SASHA, ki je v svoji recenziji stripa izjavil, da je strip največji možni zaveznik prostitucije in povrh vsega dobra stranka.

Bralec se pogosto z avtorjem ne bo strinjal, saj je treba poudariti, da gre za hudo introvertiranega posameznika, ki na socialno življenje gleda povsem drugače kot večina populacije, prav tako so razmere za prostitucijo v Montrealu nedvomno drugačne kot v Sankt Peterburgu, vendar, kot že rečeno, avtor le poda svoje mnenje in spodbuja nekakšen diskurz.

Ravno vzpodbujanje diskurza znotraj stripa je nekaj novega za ta medij. Po navadi se avtor o neki temi nedvoumno izreče, tu pa se zdi, da bolj pripravi bralca na zaključek knjige, ki predstavlja dodatnih petdesetih strani v nestripovski formi, ki pojasnjujejo posamezne dogodke in dodatno osvetlijo nekatera razmišljanja avtorja. Del deluje povsem samostojno, niti ne nadgrajuje stripa, temveč predstavlja le sporočilo celotne knjige, ki ga lahko strnemo v znan rek Knowladge, Wisdom, Understanding.

Vendar dovolj o samem sporočilu. To je sicer glavni adut stripa, kar je lep zgled sodobni umetnosti, ki sicer nezadržno izgublja na sporočilnosti, smislu in inovativnosti ter postaja piarovska parada. Naj nekaj besed namenim še stripovskemu jeziku. Pri Brownu smo navajeni, da risba ni njegov najmočnejši adut, vendar jo je že v Louisu Rielu dodelal do te mere, da deluje kot preprosto, a prepričljivo orodje podajanja njegovih zgodb, ki temeljijo bolj na besedilu.

A če je bila za Louisa Riela stripovska forma skorajda nepotrebna, mestoma dolgočasna zaradi svoje skrajne objektivnosti, pa je očitno Brown tokrat upošteval kritike in izrabil vse možnosti, ki mu ga grafični jezik ponuja. Odlično se loti predvsem režijskega dela stripa, strip ima odličen sistem poglavij, ki včasih služijo obravnavanju posamezne teme, večinoma pa eno poglavje pomeni eno izkušnjo s prostitutko. Slaba izkušnja s prostitutko navadno pomeni kratko poglavje in kakšno pikra na njen račun, kar deluje sproščujoče, saj znajo biti »seanse« včasih naporne in odmor vsekakor sprosti bralsko izkušnjo.

Ravno odločitev, da strip ne bo skrajno objektiven, duhamoren, je pomembna za to, da knjiga ne deluje le kot zaveznik prostitutk, ampak tudi kot neverjetno dober strip. Šale so na izredno visokem nivoju, gre gotovo za Brownov najbolj smešen izdelek.

Strip je neverjetno inteligentno zastavljen in izpeljan od začetka do konca. Po navadi vedno najdem kak minus, a tokrat ga vsaj s tehnične plati težko podam. Edini minus je ta, da je tematsko stereotipen. Nekdo, ki težko posluša bizarne usode stripovskih introvertirancev, bo v sodobnem stripu trenutno težko našel kaj zase. Zame, ki nekako še vedno prebavljam tovrstne zgodbe, ki me jezi posiljen aktivizem vseh vrst, ki z lupo iščem umetnost z namenom razvoja, kjer je dizajn v službi vsebine, pa je Chester Brown najlepše branje letošnjega leta.

Paying for it je vstopil brez velikega pompa, kot je to storil Asterios Polyp, a predstavlja nov mejnik v stripovski umetnosti. Z veseljem čakam avtorja, ki bo z enako kvaliteto predstavljal nove teme v sodobnemu stripu. Morda je introventiranih striparjev res že malce preveč.

Upam, da dočakam, Mimo.


Komentarji
komentiraj >>

Re: Introvertiranec
mimo [03/06/2011]

Še intervju s Chesterjem o novem albumu: http://ht.ly/56dam
odgovori >>

    Re: Introvertiranec
    mimo [04/06/2011]
    ODLIČEN diskurz o stripu, obvezno čtivo za tiste, ki ste strip že prebrali: http://hoodedutilitaria n.com/2011/05/love-a mong-the-androids-2/
    odgovori >>