OFF NAPOVEDNIK

Strmoglavljeni tunizijski predsednik Zin El Abidin Ben Ali je ostal brez mondene štirinajstmetrske jahte. Italijanska finančna policija je namreč jahto zasegla. Ironično ravno na otoku Lampedusa, kjer je bila poleg trideset tisočih beguncev, med njimi naj bi bilo triindvajset tisoč Tunizijcev, ladjica zasidrana.

Nove tunizijske oblasti so Italijo med drugim zaprosile, naj ji pomagajo pri odkrivanju premoženja v Savdsko Arabijo prebeglega voditelja in njegove družine, saj gre za lastnino tunizijskega ljudstva. Po zamrznjenih računih nekaterih avtoritarnih voditeljev v severni Afriki in Bližnjem vzhodu, po sankcijah in bombah Zahod vedno znova pozablja, da so ravno ti isti avtoritarneži tlakovali pot Zahodu ljubemu neoliberalnemu kapitalizmu, ki je korporacijam omogočil prodor v ta del sveta.

Berete OFF program Radia Študent, ki italijanskim oblastem predlaga, da jahto uporabijo v humanitarne namene.

OFF PROGRAM

Pentagon je objavil osnutke dela nove ameriške strategije spletne varnosti. Sporna strategija, ki zadeva morebitne odgovore na spletne oziroma elektronske napade, ki jih je v zadnjem času vse več, naj bi bila sila enostavna. Če pride do blokade z resnimi posledicami, ki bi povzročile smrtne žrtve, uničenje ali velike motnje oziroma posledice, podobne tistim po pravem vojaškem napadu, bodo Združene države odgovorile z uporabo vojaške sile. Strategija, ki spletne oziroma elektronske napade enači s fizičnimi, je zaenkrat še v obliki poročila in še ni potrjena. Postavlja se vprašanje, koga točno bi v določeni državi Američani napadli v primeru hekerskega napada, pa tudi vprašanje, kdaj bodo hekerje preimenovali v teroriste.

Več o dogajanju v Združenih državah nam bo povedala naša redna poročevalka Lidija Poljaček:



Generalni sekretar zveze NATA Anders Fogh Rasmussen je sporočil odločitev zavezništva o podaljšanju misije v Libiji do konca septembra. S tem naj bi po njihovem mnenju libijskemu voditelju Moamerju Gadafiju poslali jasno sporočilo, da so za zaščito ljudi odločeni nadaljevati vojaško operacijo. Vlada v Tripoliju je medtem sporočila, da so napadi Zahoda v desetih tednih terjali življenja več kot sedemsto civilistov, več kot štiri tisoč jih je bilo ranjenih. Na drugi strani pa je francoski dnevnik Le Figaro, čigar lastnik je multikorporacija Dassault Group, ki med drugim proizvaja vojaška letala Rafale, ki sodelujejo pri bombardiranju Libije, vladnim silam pripisal, da naj bi samo v Tripoliju ubile že deset tisoč ljudi. V to številko je že podvomila organizacija za človekove pravice Human Rights Watch. Kot so poudarili v organizaciji, je zelo težko oceniti, kaj se dogaja v Tripoliju in na drugih območjih pod nadzorom vladnih sil ter da nimajo nobenih dokazov, da je bilo ubitih že toliko ljudi.

So pa iz NATA sporočili še eno namero. Skupaj z Rusijo namerava zveza v prihodnje varovati zračni prostor nad Evropo pred morebitnimi terorističnimi grožnjami. Kot so sporočili iz zavezništva, se bodo bojna letala iz več članic NATA in Rusije v bodoče skupaj urila v prestrezanju sumljivih letal. Cilj pobude je s pomočjo dveh centrov, ki jih bodo ustanovili, in sicer enim v Varšavi ter drugim v Moskvi, preprečiti morebitne teroristične napade z ugrabljenimi letali.

Sirski predsednik Bašar al Asad je preko državne televizije vsem protestnikom, ki so v zadnjih dveh mesecih pozivali h koncu njegove dolgoletne vladavine, ponudil splošno amnestijo. Kaj pomeni predsednikova dobrodušnost z delno ali popolno oprostitvijo kazni protestnikom, so pokazale njegove varnostne sile, ki so med njegovim govorom nadaljevale nasilno zatiranje vseh demonstracij. Prav tako pa ni nobenih znakov, da bodo vladne represivne sile ustavile bombardiranje in streljanje iz avtomatskih pušk na hiše in stavbe v mestu Rastan, ki predstavlja eno od središč opozicijskega gibanja. Vojaške enote so že začele izvajati operacijo v tem mestu, ki je pod močnim topniškim obstreljevanjem. Okoli mesta so tanki in vojaki obkrožili celotno območje, na strehah Rastana naj bi bili nameščeni tudi ostrostrelci. Po poročanju aktivistov za človekove pravice naj bi bila med zadnjimi demonstracijami ubita vsaj ena oseba.

V Bahrajnu so v skladu z napovedmi odpravili izredne razmere, ki so jih v državi zaradi množičnih protivladnih protestov uvedli sredi marca. Nekaj aktivistov je ob tem že pozvalo k obnovitvi protestov. Z ulic in trgov glavnega mesta Manama so po navedbah prebivalcev že odstranili tanke, odšli so tudi vojaki. Kljub temu še vedno ostaja nekaj cestnih zapor.

Ameriška obveščevalna agencija CIA svari, da bi v Grčiji upor proti varčevalnim ukrepom lahko eskaliral v resnost in nekontroliranost, pri čemer ne izključujejo niti možnosti vojaškega udara. Nizozemski finančni minister Jan Kees de Jager je Grčijo medtem opozoril, da bo v primeru nesprejetja dodatnih varčevalnih ukrepov pod diktatom Mednarodnega denarnega sklada Evropa prenehala z novimi finančnimi pomočmi državi, ki se utaplja v popolnoma nevzdržnem javnem dolgu. Nemški časnik Bild, ki je o možnosti državnega udara poročal med prvimi, je pred letom dni Grčiji predlagal, naj javni dolg likvidira tudi s prodajo svojih otokov.

Ratko Mladić, nekdanji vojaški poveljnik bosanskih Srbov, je nocoj preživel prvo noč v samici v zaporu v Sheveningenu. Takoj po prihodu v Haag so mu izročili obtožnico ter mu dali seznam odvetnikov, ki mu lahko pomagajo v začetni fazi postopka. Ob prvem nastopu pred sodiščem naj bi se Mladić izrekel o svoji krivdi glede točk obtožnice haaškega sodišča, ki ga v enajstih točkah bremeni vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti med vojno v Bosni in Hercegovini ter genocida v Srebrenici. Mladić lahko ob prvem nastopu zavrne izrekanje o krivdi in bo v tem primeru moral odgovor podati v roku enega meseca.

Radioaktivno sevanje v okolici jedrske elektrarne Fukušima je doseglo nivoje mrtve cone Černobila. Podatki prihajajo iz poročila japonskega znanstvenika Tomia Kawate, ki ga je pripravil v sodelovanju z Organizacijo za upravljanje z jedrskimi odpadki. V njem razkriva tudi, da radioaktivno sevanje sedaj zajema 570 kvadratnih kilometrov. Japonska in ameriška vlada naj bi v reševanju situacije vložili precej napora, predvsem na področju višanja standardov, po katerih se hrana smatra za radioaktivno nevarno. Znanstveniki pa medtem mirijo javnost, da je tehnologija sanacije močno napredovala. S pomočjo novih kemikalij in rastlin bodo razstrupili zemljo in prebivalcem omogočili hitrejšo vrnitev, kljub temu pa se pojavlja vprašanje, ali ne bo nameščanje sarkofaga nad Fukušimo zahtevalo vsaj toliko življenj kot udarniške akcije sovjetske armade, ki je v Černobilu mobilizirala vsaj 600.000 nabornikov.

Z današnjim dnem se formalno prične izvajanje stresnih testov za sto triinštirideset jedrskih elektrarn po Evropski Uniji. Stresni testi bodo potekali v treh stopnjah. Najprej bodo upravljavci elektrarn izpolnili vprašalnik, nato bo nacionalni regulativni organ pripravil nacionalno poročilo, zatem pa bodo potekali medsebojni pregledi teh poročil v multinacionalnih ekipah. Pogovarjali smo se s predsednikom uprave jedrske elektrarne Krško, Stanetom Rožmanom, ki nam je pojasnil, kakšna je metodologija tovrstnih testov.



Najbolj sporno vprašanje v pogajanjih o izvedbi stresnih testov je bilo preverjanje varnosti nukleark pred terorističnimi napadi.



Predsednik Študentske organizacije Univerze v Ljubljani Marko Hozjan je odstopil s položaja. V odstopni izjavi je kot razlog za svoj odstop navedel, citiramo: „Bistvene razlike v pogledih na ključna vprašanja v organizaciji med menoj in tistimi, ki so me izvolili," konec citata. Hozjan se je v medijih pojavil v začetku meseca maja, ko je direktorju ŠOU-a v Ljubljani Roku Sotlarju ponudil kar pet tisoč osemsto evrov bruto plače. Poleg slabih šest tisočakov pa bi Sotlarju povrnili tudi vse potne stroške, dnevnice, stroške telefonov, nočitev za službena potovanja, dodatkov, regresa in dopusta. Študentski zbor ŠOU-a je kasneje s sedmimi glasovi za in petnajstimi proti zavrnil pogodbo o višini plače. Ali je bil tudi to razlog za njegov odstop, pa nismo uspeli izvedeti, saj nam je tiskovna predstavnica Študentske organizacije v Ljubljani povedala, da Hozjan za medije ne daje izjav.

Šest sindikalnih central je pred nedeljskim referendumom družno pozvalo k zavrnitvi pokojninske reforme. Kot so poudarili, je pokojninska reforma krivična in po njihovem ne bo prinesla višjih pokojnin. Kritični so tudi do vladne kampanje in socialnega dialoga. Še vedno pa so pripravljeni na pogovore, a le če jih bo vlada upoštevala kot enakovredne partnerje.

OFF sta pripravila Luka Počivalšek in Luka Tetičkovič.