Včeraj so na odru Gale Hale nastopili hrvaški Overflow. Skupina je domači publiki dobro poznana, saj obstaja od leta 1990 in od takrat so jo poslušalci imeli priložnost mnogokrat preveriti v živo. V bližnji preteklosti smo jih ujeli na raznih koncertnih festivalih, tokrat pa so nastopili na samostojnem koncertu. Razlog za to je seveda pred kratkim izdan nov studijski album Hit Me, katerega so spevni fantje iz Koprivnice prišli predstavit ljubljanski publiki.
OVERFLOW; 2. 6. 2011; Gala Hala- Metelkova mesto, Ljubljana
* Včeraj so na odru Gale Hale nastopili hrvaški Overflow. Skupina je domači publiki dobro poznana, saj obstaja od leta 1990 in od takrat so jo poslušalci imeli priložnost mnogokrat preveriti v živo. V bližnji preteklosti smo jih ujeli na raznih koncertnih festivalih, tokrat pa so nastopili na samostojnem koncertu. Razlog za to je seveda pred kratkim izdan nov studijski album Hit Me, katerega so spevni fantje iz Koprivnice prišli predstavit ljubljanski publiki.
Overflow so si z bolj ali manj konstantno izdajo plošč, predvsem pa s prepričljivimi koncertnimi nastopi izborili mesto prepoznavnosti na območju bivše juge, pa tudi širše. Koncertno so prekrižarili dobršen del Evrope, stopili pa so tudi na ameriške glasbene odre, kjer je bivališče njihove zvrsti melodičnega pank rocka. Gre torej za skupino, ki si je nabrala ogromno dragocenih izkušenj, pridobljenih iz koncertnih odrov, in obetati si je bilo energičen ter dodobra prepričljiv koncertni nastop. Ob tem velja tudi dodati, da so njihovi nastopi vedno polni šusa, obenem pa tudi sproščeno zabavni. Glede na pravkar izdano, prepričljivo novo ploščo Hit Me smo imeli zadosti razlogov za preverjanje kondicije hrvaškega benda, ki si je tekom let priigral svoj dobro prepoznaven zvok.
Spoliran, spevni pank rock je toliko razširjen, da ima band v bistvu na izbiro edino z energijo napolnjen koncertni nastop. To je pa tudi točno to, kar si želi publika. Glasbeni šus. In čeprav Gala Hala ni bila nabito polna, je publika dobila ravno to. Overflow so v uri in pol namreč dodobra prerešetali metelkovski klub. Ni kaj, fantom se pošteno pozna, da so uigrani, tako v zvoku kot tudi v odrski postavi. Pesmi so si sledile hitro, pogosto so brez premorov prehajali v naslednjo, kar je le še stopnjevalo hitrost in dodajalo prijeten drive nastopu. Po solidno čvrstem začetku so nasičenost zvoka le še stopnjevali, pričakovano so največ odziva dosegli pri pesmih s prejšnjih plošč, a je treba poudariti, da pesmi z aktualnega albuma niso nič kaj bistveno zaostajale.
Dvojec žgečkljivega, a obenem tudi prijetno zamaščenega basa in hitre ter rezke kitare je uigran, tako da je bilo le vprašanje časa, kdo od publike se bo prvi ojunačil ter poletel z odra v razigran parter. Če bend odigra konkretno, publika pank rockerskih koncertov to nagradi z bučnim odzivom. In vžigalna vrvica je na četrtkovem koncertu dogorela, tako da ni preostalo drugega kot to, da je počilo. Konkretno, tako na odru kot tudi pod njim. Na tem mestu je treba omeniti vokalista, ki je s svojim prodornim glasom vseskozi v ospredju in skrbi za pristno, nevsiljivo komunikacijo s publiko. Da je bil kontakt še bližji, sta se kitarist in pevec v nekem trenutku spustila z odra in pesem odigrala med občinstvom, ki je to neposrednost pričakovano bogato nagradilo.
Overflow se podijo po odrih že od 90-ih let, a nikakor ne kažejo nobene rutiniranosti, ki bi upočasnila njihov glasbeni zanos. Po tako dolgem obstoju marsikatera skupina zapade v podoživljanje starih dobrih časov, ne da bi se trudila ostajati sveža. Overflow kaj takega po četrtkovem nastopu niti približno ne gre očitati. Ostajajo neposredni, pošteno uigrani ter zabavni. Ob izidu nove plošče in z več kot konkretno odigranim koncertom so pokazali, da gre za skupino, ki se ji kljub dolgem času obstoja njen čas še niti približno ni začel odštevati.
Pripravil Peter Recer.
Komentarji
komentiraj >>