Ponedeljek, 8. 12. 2003
george
Palčica je klasična pravljica, ki se začne nekako tako, da si neka ženica zaželi otroka, vendar nima pojma, kako ga dobiti. Stopi do čarovnice in iz ječmenovega zrna, po zaslugi magičnih besed, zraste tulipan. In v njegovem cvetu Palčica. Za palec majhna deklica, postavljena pred mnoge preizkušnje, večje od nje same.
Palčica je klasična pravljica, ki se začne nekako tako, da si neka ženica zaželi otroka, vendar nima pojma, kako ga dobiti. Stopi do čarovnice in iz ječmenovega zrna, po zaslugi magičnih besed, zraste tulipan. In v njegovem cvetu Palčica. Za palec majhna deklica, postavljena pred mnoge preizkušnje, večje od nje same.
To znano Andersenovo zgodbo si sposodijo trije slovenski umetniki in naredijo prvo virtualno lutkovno predstavo, ki je doživela svojo premiero v petek, na Miklavžev večer v Cankarjevem Domu. Palčico sta, v produkciji Foruma Ljubljana zasnovala Darij Kreuh in Tadej Fius, ki sta pred leti sodelovala tudi v zelo odmevnem projektu Brainscore, skupaj z Davidom Grassijem, prav tako v okviru Foruma Ljubljana. Kreuh in Fius sta doma v virtualnem prostoru. Njuni projekti skušajo označiti izstopanja in psihofizičnih človeških omejitev in pri tem uporabljata računalniški svet. Za to, da Palčica ni samo virtualna, temveč tudi lutkovna predstava, pa je poskrbel režiser, igralec in animator igre Robert Waltl. Človek za vse, v tistih petinštiridesetih minutah, kolikor predstava traja. Robert Waltl, lutkar in igralec, je prepoznaven po svojem lastnem in drugačnem estetskem izrazu, ki mu je omogočil zelo samosvojo pot v lutkovnem ustvarjanju, bodisi v ljubljanskem Mini Teatru ali na Hrvaškem. V Zagrebu je bilo uprizorjenih že več njegovih iger in tam je prejel tudi nagrado na mednarodnem lutkarskem festivalu.
Palčica je igra, v kateri se lutke gibljejo na platnu, po virtualnem računalniškem okolju. Vendar ne gre za neko težko cyberart varianto in tudi ne za še enega od novodobnih performansov. Iz koncepta virtualnega je namreč izkoriščena, oziroma uporabljena predvsem računalniška tehnologija kot taka, ki ustvarja animiran prostor, v katerem se lutke lažje gibljejo. Lažje zato, ker večkrat ne vedo, kam se bodo obrnile. Smer gibanja namreč določajo gledalci. In to ne kaki odrasli oboževalci vsega kar je virtualno, temveč otroci. Njim je predstava Palčica namenjena in mladež jo mora soustvarjati. Na način, da otroški glasovi kričijo v platno in narekujejo Palčici kaj naj stori, da bo premagala ovire kot so žaba, hrošč in krt. Kar pa je zelo zabavno. Denimo, ko hoče hrošč omožiti Palčico, mu eden od otrok zabrusi, da ne more imeti Palčice, ker je preveč grd. Liki v igri skušajo odgovarjati, zato hrošč pamžu zagrozi, da naj bo tiho, sicer ga bo ta požrl. Ta pa kriči nazaj, da to pač ne bo šlo, ker je otrok še vedno večji od hrošča. Zabavno tudi za odrasle, ni kaj.
Otroci sprejmejo igro in so na strani Palčice in pripravljeni, da zanjo storijo karkoli je že potrebno. S tega vidika je precejšen del predstave prepuščen improvizaciji. In na njej sloni vsa njena zabavnost. Razen zelo estetske likovne podobe mlade ilustratorke Ane Košir, namreč v predstavi vse kar je fiksnega niti ni tako zanimivo. Poudarek je na sodelovanju z otroci in če je to uspešno, je tudi predstava dobra.
Ponovitve Palčice v Cankarjevem Domu sledijo v prihodnjih dneh. In morda niti ena od teh ne bo enaka prvi. Druga gruča otrok bo najbrž izzvenela drugače, čeprav bo zasedba z Robertom Waltlom na čelu ista. Vsekakor ne gre za prvi projekt, pri katerem bi gledalec sodeloval. Je pa eden redkih takšnih, če ne res celo prvi, pri katerem otrok določa gibanje lutk v virtualnem prostoru. Toda kljub odprtim možnostim teče zgodba v isto smer kot prvotna Andersenova pravljica. Palčica spozna princa iz Egipta, ki ga otroci sprejmejo kot pravega zanjo, zato živita srečno do konca njunih dni.
Če vas ne moti, da ste ravnokar slišali, kakšen je konec zgodbe in če vas ne motijo moderne cyber vragolije, potem boste v igri vsekakor uživali. Toda nikar se ne odpravite tja brez majhnega pamža. Če nimate svojega, si sposodite sosedovega.
Komentarji
komentiraj >>