Četrtek, 11. 12. 2003
george
V steklenem prizidku Narodne galerije v Ljubljani poteka vse do 16. januarja 2004 prvi bienale vidnih sporočil Slovenije.
V steklenem prizidku Narodne galerije v Ljubljani poteka vse do 16. januarja 2004 prvi bienale vidnih sporočil Slovenije. Po portoroškem Zlatem bobnu, kjer spremljamo vsakoletne dosežke slovenskega tržnega oglaševanja, smo zdaj dobili širše zastavljeno prireditev, kjer je oglaševanje smatrano le za en segment obsežnejšega polja vidnih sporočil. V osemnajstih kategorijah, ki zajemajo najrazličnejša področja od oblikovanja črkovnih vrst do drobnega promocijskega materiala, plakatov , embalaže kot tudi digitalne grafike, se v Narodni galeriji predstavlja šopek izbornih cvetov domačega grafičnega oblikovanja.
Za bienalom vidnih sporočil stoji fundacija Brumen, neodvisna ustanova, ki je svoje ime dobila po Jožetu Brumnu, enemu izmed pionirjev slovenskega grafičnega oblikovanja. Na razpis omenjene fundacije se je prijavilo 137 oblikovalcev s 531 deli, od tega je v ožji izbor prišlo 196 del 63-ih oblikovalcev. Tem je petčlanska mednarodna žirija podelila trinajst Brumnovih priznanj za najboljše dosežke v posameznih kategorijah. Samo ena in edina pa je bila prestižna Brumnova nagrada. To je v kategoriji revije in časopisi prejel Slavimir Stojanović za oblikovanje publikacije m'ars, ki jo je do nedavnega izdajala ljubljanska Moderna galerija. Poleg tega je taisti avtor opravičeno odnesel še priznanje za logotip Koloseja ter priznanje za tiskani oglas Duracell plus.
Nekoliko preseneča izračun, da je izmed 63 oblikovalcev, ki so prišli v ožji izbor, le dobra osmina tistih, ki ne prebivajo v prestolnici. Ali to pomeni, da je Ljubljana središče slovenskega oblikovanja, kjer vlada nepopisna in bog ne daj komolčarska gneča, ali pa se - razen redkih izjem - izdelki iz ostalih predelov lepe naše ponašajo s precej nižjim nivojem kvalitete? Če velja slednje, bi bilo nemara vredno razmisliti o potujoči razstavi, ki bi tudi po manjših mestih vplivala na zaželjeno višjo kakovost vidnih sporočil.
196 v ljubljanski Narodni galeriji razstavljenih del vsekakor dokazuje, da je slovensko oblikovanje na zavidljivo visokem nivoju. Odprtost ustvarjalcev do sodobnih trendov, uporaba novih tehnologij in vedno drznejše, s hudomušnostjo in humorjem zalite rešitve pričajo, da se lahko na področju vizualnih komunikacij brez kakršne koli zadrege kosamo z evropskimi in svetovnimi tekmeci. Pri tem je in bo še kako pomembna vloga naročnikov, ki se v domačih logih žal premalokrat zavedajo ključnega pomena kvalitetne vizualne podobe. Le-ta bo po vstopu v evropsko kotlovnico še toliko bolj pomembna pri razpoznavnosti tako naše dežele kot naših izdelkov. Tu se sama od sebe postavljajo vprašanja glede naše vizualne identitete, pa naj si bo to državni grb ali pa etikete na vinskih steklenicah. Še eno pereče vozlišče slovenskega trga vizualnih komunikacij so seveda finance; paradoksalno je, kot je povedal nagrajenec Stojanović, da je prvonagrajena publikacija m'ars prenehala izhajati ravno zaradi pomanjkanja denarja.
Razstava vizualnih komunikacij, ki jo je postavil industrijski oblikovalec Miha Klinar, je vsekakor dobrodošel projekt, ki bo nedvomno pomagal zviševati standarde slovenskega grafičnega oblikovanja. Pohvalno in dobrodošlo je, da so avtorji koncepta bienala skušali zajeti kar čimveč zvrsti vidnih sporočil in da jim je uspelo predstaviti – vsaj upajmo – tisto najboljše na domači sceni. Kaj se bo s slednjo zgodilo in dogajalo v prihodnosti, pa si bomo z zanimanjem ogledali čez dve leti.
Komentarji
komentiraj >>