OFF NAPOVEDNIK

V Melbournu je imela policija na prijateljski tekmi med Srbijo in Avstralijo kar nekaj dela, saj so jo presenetili srbski navijači - v tem avstralskem mestu namreč živi številčna srbska skupnost. Aretacija Ratka Mladića je nekatere iz srbske skupnosti v Melbournu močno vznemirila, zaradi česar so na stadionu razgrnili transparent z napisom 'Smrt Tadiću, svoboda Mladiću' ter razbijali steklenice in uporabljali pirotehnična sredstva. Kar se tiče pirotehničnih sredstev, to v nogometnem svetu niti ni tako nenavadno, vendar Avstralci tega verjetno niso tako vajeni kot navijači v Evropi. Tudi razbijanje steklenic ni preveč nenavadno, le da jih danes težko sploh spraviš na stadion, še posebno, če gre za alkohol.

Policija je aretirala štiri ljudi, sedem pa jih je zaradi neprimernega obnašanja in alkoholiziranosti odstranila s stadiona. Kar se tiče pirotehničnih sredstev, je po tekmi inšpektor avstralske policije Mick Beattie,  za katerega sicer ne vemo, ali pozna razmere na nogometnih tekmah v Evropi, razjarjen in v afektu za neko radijsko postajo rekel, citiramo: "Ti idioti so mislili, da lahko med gledalci uporabljajo pirotehnična sredstva ... Kot da je to del njihove kulture. To so bila zelo, zelo vroča in nevarna sredstva, ki jih uporabljajo v pristaniščih. Čudež je, da se nihče ni poškodoval," konec citata.

Berete pirotehnični, a ne idiotski OFF program Radia Študent!

OFF PROGRAM

Zveza Nato je v noči na sredo nadaljevala zračne napade na libijsko prestolnico Tripoli. Napadi naj bi bili usmerjeni na okraj Bab al Azizija, kjer je kompleks libijskega voditelja Moamerja Gadafija. V noči na torek je sicer Nato izvedel okoli 60 zračnih napadov na Tripoli, kar je bilo eno najhujših Natovih bombardiranj od začetka napadov, ki so se začeli konec marca. Poročil o žrtvah zadnjih Natovih napadov za zdaj še ni, po navedbah libijskih upornikov pa naj bi od začetka spopadov med njimi in Gadafijem umrlo že več kot 12.000 ljudi. Medtem se obrambni ministri članic Nata srečujejo v Bruslju, da preučijo rezultate dvomesečnih zračnih napadov na Libijo.

Velika Britanija in Francija od Varnostnega sveta Združenih narodov pričakujeta, da bo sprejel resolucijo o Siriji, kjer nasilju nad protestniki proti predsedniku Bašarju al Asadu ni videti konca. Francoski minister za zunanje zadeve Alain Juppe je dejal, da je nerazumljivo, da Združeni narodi ostajajo tiho ob povečanem nasilju v Siriji. Velika Britanija naj bi sicer danes pri Združenih narodih predstavila osnutek resolucije o Siriji, vendar pa naj ta za razliko od Libije ne bi predvidevala vojaške akcije zoper Damask. Nekatere članice Varnostnega sveta – Brazilija, Južnoafriška republika in Indija - se vseeno bojijo, da bi bila lahko morebiti sprejeta resolucija o Siriji prvi korak k intervenciji, podobni tej, ki se dogaja v Libiji. Medtem prebivalci mesta Džisr al-Šugur v Siriji postavljajo kontrolne točke, saj je oblast napovedala vojaško akcijo, potem ko naj bi bilo po njenih podatkih tam ubitih 120 pripadnikov varnostnih sil.

Egipt je znova odprl mejni prehod Rafa z območjem Gaza, ki je bil pred tem štiri dni zaprt zaradi spora med egiptovskimi oblastmi in predstavniki gibanja Hamas, ki nadzoruje Gazo. Mejni prehod Rafa je ključna vstopna in izstopna točka za 1,6 milijona Palestincev na območju Gaze, ki že vrsto let živijo pod strogo izraelsko blokado. Sicer so po sestopu predsednika Hosnija Mubaraka nove egiptovske oblasti napovedale, da bodo spremenile politiko do Gaze in trajno odprle mejni prehod Rafa. Glede upravljanja mejnega prehoda je do nesoglasij med Kairom in Hamasom prišlo pred nekaj dnevi, zaradi česar je tam obtičalo več sto Palestincev.

Amnesty International opozarja, da v Kirgiziji še vedno ni bilo zadoščeno pravici po lanskoletnem uboju civilistov in medetničnih spopadih, kar bi lahko privedlo do novega nasilja. Biškek zato pozivajo, naj pred prvo obletnico lanskih krvavih dogodkov ugotovi resnico o tem, kaj se je zgodilo. Nasilje, ki je izbruhnilo pred in med sestopom predsednika Kurmanbeka Bakijeva aprila lani, proti kateremu se je množično dvignilo ljudstvo, se je nato še okrepilo na jugu države. Tam je okoli 470 ljudi umrlo v spopadih med Kirgizi in Uzbeki. Tako mora biti po besedah predstavnika Amnesty Intenational Nicola Duckwortha vzpostavljen pravni red, da se zaupanje med etničnimi skupinami povrne.

V novem napadu ameriškega brezpilotnega letala na severozahodu Pakistana ob meji z Afganistanom je bilo po poročanju neimenovanega predstavnika tajne službe ubitih najmanj 23 ljudi. O identiteti ubitih za zdaj še ni podatkov. Brezpilotno letalo je streljalo na poslopje v Šavalu, 55 kilometrov jugozahodno od mesta Miran Šah na plemenskem območju Severni Vaziristan. To območje sicer nadzira mreža Hakani, ki je tesno povezana z mrežo Al Kaida in naj bi domnevno pomagala pri čezmejnih napadih na sile zveze Nato v Afganistanu. Več o dogajanju iz države avtorice brezpilotnih napadov pa nam bo povedala redna poročevalka Radia Študent čez lužo Lidija Poljaček:



Vodja osebja brazilske predsednice Dilme Rousseff, Antonio Palocci, je odstopil s položaja zaradi domnevnega koruptivnega vedenja. Tako je časopis Folha de Sao Paulo poročal, da se je premoženje Paloccija v zadnjih štirih letih, ko je bil član brazilskega kongresa, povečalo kar za 20-krat. Palocci je sicer dejal, da je tudi generalni tožilec potrdil korektnost in legalnost njegovega delovanja, vendar je odstopil zato, da škandal ne bi zaznamoval predsednice države. To je že drugi odstop Paloccija z javne funkcije, saj je leta 2006 zaradi domnevne vpletenosti v korupcijski škandal odstopil z mesta funkcionarja na ministrstvu za finance. Takrat je bil opran vseh obtožb.

Italijanska policija je na severu države aretirala več kot sto ljudi, osumljenih poslov z mamili. Osumljeni so povezani z eno od glavnih italijanskih mafijskih organizacij 'Ndrangheto. Aretacije so se zgodile v severozahodnih mestih Torino, Milano in Modena ter na sedežu 'Ndranghete v južni deželi Kalabrija. V akciji so med drugim zasegli premoženje v vrednosti 70 milijonov evrov.

Po nedeljskem incidentu v Skopju, v katerem je pripadnik posebne policijske enote do smrti pretepel 22-letnega Martina Neškovskega, se napetost v mestu ni umirila. Danes ob 13. uri je bil opravljen fantov pogreb, za 18. uro pa je napovedan že tretji zaporedni protestni shod po ulicah makedonskega glavnega mesta. Zadnji primer policijske brutalnosti nosi v sebi precej simbolike. Zgodil se je namreč na dan parlamentarnih volitev, pripadnik policije pa je mladeniča ubil na ploščadi z imenom Makedonija. Spomnimo, da je policistovo nasilje videlo ogromno prič, kljub temu pa je Ministrstvo za notranje zadeve šele včeraj priznalo, da je do incidenta res prišlo. Najprej je namreč dogodek zanikalo, nato pa sporočilo celo, da je mladenič sicer res umrl, a da ni znakov nasilja. Policist posebne enote Tigri, in ne Alfa, kot smo poročali včeraj, Igor Spasov se je sicer že predal. Govorili smo z novinarko makedonske Televizije A1 Saško Cvetkovsko, ki je spremljala proteste, in jo prosili za vpogled v trenutno situacijo:



Policist se je torej spravil na Martina Neškovskega, ker se je hotel povzpeti na oder, kjer naj bi želel zgolj objeti premierja Gruevskega, kot je povedala mati umrlega. Kaj se je zgodilo potem?



Oglasil se je tudi makedonski helsinški odbor za človekove pravice, ki je pozval k takojšnji, celoviti in transparentni preiskavi incidenta. Govorili smo z aktivistom odbora Kočom Andonovskim, ki je takole predstavil odziv javnosti in prič:



Zveza Romov Slovenije je pred tremi leti začela izvajati projekt Uspešno vključevanje Romov v vzgojo in izobraževanje. Ob zaključku projekta, ki ga poleg Zveze Romov organizira Ministrstvo za šolstvo in šport, je predsednik Zveze Jožek Horvat Muc dejal, da projekt vključuje delo romskih pomočnikov, staršev in učiteljev, pripomogel pa je k odpravi segregacije romskih otrok in zvišanju njihove učne uspešnosti. O projektu smo govorili z Horvatom Mucem:



Kako pa Muc ocenjuje odnos šol do projekta:



Komisija Državnega zbora za nadzor javnih financ je obsodila izplačila visokih regresov v podjetjih v večinski lasti države. Vladi je priporočila, naj nemudoma predlaga takšne spremembe zakonodaje, da se bo zagotovilo upoštevanje njenih priporočil glede regresov in drugih izplačil. Komisiji se zdi predvsem sporno, da podjetja v večinski lasti države to počnejo v času gospodarske krize. Spomnimo, zaposleni v Novi ljubljanski banki so prejeli regres v višini 1566 evrov bruto, pri Slovenskih železnicah 1082 evrov bruto in v Telekomu Slovenije okoli 1000 evrov bruto. Kolektivna pogodba po besedah poslanca Slovenske demokratske stranke Andreja Vizjaka res določa pravico do regresa, a se lahko začasno zadrži, če obstajata dogovor s sindikati in objektiven razlog, kar je v tem primeru po njegovem mnenju gospodarska kriza. Član uprave Agencije za upravljanje gospodarskih naložb Republike Slovenije Marko Golob se strinja, da je izplačilo tako visokih regresov zelo vprašljivo, a je opozoril, da tako imenovani Lahovnikov zakon ne vsebuje določb o regresu, trinajsti plači, božičnici in podobnih izplačilih.