OFF NAPOVEDNIK

Slabo gospodarsko stanje naše južne sosede se kaže tudi v tem, da Hrvaško na leto več ljudi zapusti, kot pa se jih tja naseli. Ta trend traja od leta 2008 dalje. Tako se je lani iz 'lijepe naše' odselilo 9860 oseb, 4985 pa se jih je preselilo na Hrvaško, med njimi 809 tujih državljanov. Preostali priseljenci so hrvaški državljani, kar pomeni, da gre za povratnike, pravijo v hrvaškem statističnem uradu. Kar se tiče notranjih migracij na Hrvaškem, je lani sodelovalo nekaj manj kot 67.000 oseb, med katerimi se je večina preselila v Zagreb, pri čemer gre za nadaljevanje trenda preseljevanja mladih v prestolnico. To seveda ljudem marsikje po Hrvaškem ni všeč, saj menijo, da Zagreb preveč gospodarsko izstopa nasproti drugim mestom. Lahko bi dejali, da gre za podobno situacijo, kot jo zaseda Ljubljana med slovenskimi mesti.

Sicer je izmed 809 tujih državljanov, ki so se leta 2010 preselili na Hrvaško, 530 oseb prišlo iz držav, ki so nastale po razpadu Jugoslavije, iz Slovenije pa se je lani na Hrvaško preselilo 36 oseb. Težko je v naprej predvideti, kakšna bo statistika z vselitvami in izselitvami na Hrvaškem po vstopu države v Evropsko unijo in morebiti kasneje še v schengensko območje. Je pa dosti verjetno, da se bo negativni trend, torej, da se več ljudi na leto izseli iz Hrvaške kot pa vseli vanjo, v kolikor bo gospodarstvo naše južne sosede stagniralo, nadaljeval.

Berete migrantski OFF program Radia Študent!

OFF PROGRAM

V Tuniziji bodo v odsotnosti začeli soditi strmoglavljenemu predsedniku Zinu el Abidinu Ben Aliju, ki je bil primoran sestopiti z oblasti sredi ljudske vstaje 14. januarja. Na sodišču v Tunisu bodo začeli proces v prvem izmed 93 primerov, ki bremenijo nekdanjega voditelja države, v katerem na Ben Alija in njegovo soprogo Leilo Trabelsi letijo obtožbe zaradi odkritja več milijonov dolarjev in nakita v palači v kraju Sidi Bou Said blizu Tunisa. Ben Alija poleg tega bremenijo tudi zaradi odkritja mamil in orožja v predsedniški palači v Kartagini. Ben Ali bi lahko v primeru, da je obsojen v prvem primeru, dobil med 5 in 20 let zapora. Sicer se je Ben Ali, ki je vse obtožbe zanikal, zatekel v Savdsko Arabijo, ki za zdaj ignorira tunizijske zahteve po njegovi izročitvi.

Britanski zunanji minister William Hague je na zasedanju zunanjih ministrov Evropske unije v Luksemburgu dejal, da mora sirski predsednik Bašar al Asad reformirati državo ali pa odstopiti. Poleg tega upa, da bo Turčija izkoristila vpliv na sirske oblasti in jim jasno pojasnila potrebo po reformah. Z Hagueom se strinja tudi italijanski zunanji minister Franco Frattini, ki meni, da ima al Asad zadnjo priložnost, da začne konkretne reforme in konča nasilje nad protestniki. Sirski predsednik naj bi imel danes tretji veliki govor od začetka protestov v Siriji sredi marca.

Združeni narodi ob svetovnem dnevu beguncev opozarjajo, da kar 80 odstotkov vseh beguncev oziroma razseljenih oseb živi v državah v razvoju. Leta 2010 je bilo po podatkih Visokega komisariata Združenih narodov za begunce na svetu 44 milijonov beguncev, prosilcev za azil in razseljenih oseb. Visoki komisar pri Združenih narodih za begunce Antonio Guterres je dejal, da v današnjem svetu obstajajo zaskrbljujoči nesporazumi glede beguncev in slabe paradigme mednarodne zaščite. Opozoril je, da razvite države breme beguncev prepuščajo državam v razvoju oziroma celo najrevnejšim državam. Največ beguncev je iz Afganistana, okoli tri milijone, sledijo Iračani z 1,6 milijona, Somalijci s 770.200, prebivalci Demokratične republike Kongo s 476.000 in prebivalci Mjanmara s 415.700 begunci. Prva izbira prosilcev za azil je Južnoafriška republika, kjer so lani zabeležili 180.600 prošenj, sledijo Združene države Amerike s 54.300 prošnjami in Francija z 48.100 prošnjami.

Ob svetovnem dnevu beguncev slovensko notranje ministrstvo v domu za azilante pripravlja različne dogodke in delavnice. O tem samo spregovorili z vodjo azilnega doma Katarino Štrukelj:

Prebivalci več kot petdesetih mest širom Španije so se včeraj podali na ulice z namenom znova opozoriti na svojo ogorčenost nad nesprejemljivo politično in ekonomsko situacijo v državi in svetu. Protesti so del tako imenovanega gibanja „15. maj“, ki je dobilo ime po dnevu, ko se je množica prvič zbrala v centru Madrida. Povod za včerajšnji protest je sprejetje Pakta za evro, ki je napovedano za 27. junij. Ulice glavnega mesta je po besedah organizatorjev, če jim lahko zaradi horizontalne strukture gibanja sploh tako rečemo, zasedlo 150.000 ljudi, po besedah policije pa okoli 40.000. Shod je bil dobro organiziran, razdeljen je bil v 6 kolon, ki so se od jutra iz različnih koncev Madrida vile proti trgu pred parlamentom, odvijal pa se je po etapah, tako da so se na prej določenih točkah različne kolone združile in skupaj nadaljevale pohod proti cilju. Vsako tako združenje je sprožilo val navdušenja med protestniki, ki so vzneseno vztrajali kljub visokim temperaturam in vročemu asfaltu.

Protesti so se sicer odvili po celi Španiji. V Barceloni se je zbralo največ ljudi, po konzervativnih ocenah okoli 100.000, slogani, kot so „Ne zastopajo nas“ ali „Pravijo ji demokracija, ampak to ni“, pa so odmevali tako po ulicah Valencie, Bilbaa, Seville, Viga, Murcie in drugih mest. Skupno naj bi protestiralo več sto tisoč ljudi. Kljub masovnosti protestov incidentov ni bilo, saj se je gibanje odločilo za nenasilno delovanje v izogib kakršnimkoli delegitimizacijam s strani nekaterih medijev ali politike. Prvi del protesta se je zaključil okoli tretje ure, sledile pa so razne dejavnosti, kot recimo piknik, debate na raznorazne teme, različni kulturni in glasbeni performansi, zaključek pa je bila ljudska skupščina v centru mesta, ki se je začela ob osmih in je trajala približno tri ure.

Pripadniki gibanja ne napadajo zgolj vladajočih socialistov ali opozicijske Ljudske stranke, saj je, kot pravijo, politika zgolj orodje kapitala. Tako se bolj osredotočajo na samo bistvo kapitalizma, na neverjetno moč bank, bonitetnih agencij in ostalih mehanizmov mednarodnega kapitala. Pablo Gómez, eden od protestnikov, ki so že 15. maja šotorili v centru Madrida in sprožili širitev gibanja, je za Radio Študent tako predstavil osnovne zahteve gibanja 15. maj:

Gibanje pa ni omejeno na spreminjanje zgolj španske družbe, temveč se dobro zaveda vzporednic med problemi v Evropi in tistimi v drugih delih sveta:

Hrvaška policija je prijela tri osebe, osumljene zaradi suma vojnih zločinov proti srbskim civilistom leta 1991 in 1992 na območju Siska. Tako so zaradi poveljniške odgovornosti aretirali bivšega direktorja policijske uprave v Sisku Đura Brodaraca, vojnega poveljnika posebnih enot policije Vlada Milankovića in Draga Bošnjaka, ki je bil domnevno glavni izvrševalec v posebni enoti policije, ki se je imenovala volkovi. Ko sta bila Brodarac in Milanković odgovorna za delo policije, je bilo na območju Siska umorjenih ali je izginilo približno 100 srbskih civilistov. Nekatere osebe so bile umorjene tudi zaradi ropanja njihovega premoženja.

V Avstriji, natančneje v Celovcu na avstrijskem Koroškem, je v starosti 98 let umrl Milivoj Anser, osumljen vojnih zločinov med drugo svetovno vojno, ki se je dolgo časa izogibal izročitvi Hrvaški. Anser je bil tudi na seznamu najbolj iskanih nacistov Centra Simona Wiesenthala. Kot policijski vodja v času ustaškega režima na Hrvaškem naj bi dejavno sodeloval pri deportaciji Srbov, Judov in Romov med drugo svetovno vojno. Avstrijske oblasti so vztrajno zavračale njegovo deportacijo Hrvaški, kjer naj bi mu sodili zaradi vojnih zločinov, češ da je dementen in ga ni mogoče zaslišati. Sicer so novinarji britanskega časnika The Sun napisali, da so Anserja videli med evropskim prvenstvom v nogometu v Avstriji leta 2008 med navijači na terasi in da je bil videti popolnoma priseben. O primeru Anser smo povprašali predsednika Enotne liste, edine slovenske stranke na avstrijskem Koroškem, Vladimirja Smrtnika:



Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu pozdravlja izid referenduma na avstrijskem Koroškem o dogovoru o dvojezičnih tablah. Včeraj je namreč koroški deželni glavar Gerhard Dőrfler v Celovcu sporočil, da je na referendumu, ki je potekal od 6. do 17. junija, glasovnice od skupno 440.000 volilnih upravičencev vrnilo 146.836 ljudi. Od tega jih je 67,9 odstotka podprlo dogovor med slovensko manjšino, deželno vlado avstrijske Koroške in zvezno avstrijsko vlado. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš je dejal, da je bilo povpraševanje ljudi, če dogovor podpirajo, nepotrebno, je pa pozdravil dejstvo, da je velika večina ljudi dogovor podprla. Kaj pa meni o rezultatu in poteku referenduma Vladimir Smrtnik iz Enotne liste?



Minister za šolstvo in šport Igor Lukšič je potrdil, da bo začasno prevzel vodenje ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Gregor Golobič je namreč 2. junija podal odstop s funkcije ministra. Z Golobičevim odstopom se je Državni zbor seznanil 16. junija, do 26. junija pa mora premier Borut Pahor državnemu zboru sporočiti odločitev o tem, kdo bo sedaj vodil ta resor. Premier je že v petek napovedal, da bo vodenje resorja začasno dodelil nekomu iz ministrske ekipe, saj se ne želi ukvarjati s spremembami v vladi, še posebej, če niso usklajene s koalicijo.

Off je pripravil Urh, prispevek iz Španije pa Boris.