Mandatar za sestavo vlade Bosne in Hercegovine Slavo Kukić je napovedal, da bo čez 35 dni predstavil svojo vladno ekipo. Predstavniški dom parlamenta Bosne in Hercegovine je sicer Kukića v sredo z navadno večino podprl za mandatarja, ni pa ga podprlo potrebno minimalno število poslancev iz Republike srbske. V skladu s poslovnikom predstavniškega doma je zdaj na vrsti drugi krog glasovanja, vendar bo do njega verjetno prišlo šele prihodnji teden po dodatnih medstrankarskih posvetovanjih. S tem je bilo znova preloženo oblikovanje izvršne oblasti, na katero ta nekdanja jugoslovanska republika čaka že od volitev oktobra lani.

Misijo Združenih narodov na Kosovu – s kratico Unmik - odslej vodi bivši ameriški diplomat Robert Sorenson. Na položaju je nasledil italijanskega diplomata Lamberta Zannierja, ki je danes prevzel naloge generalnega sekretarja Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi. Sorenson je bil leta 2003 in 2004 namestnik vodje pisarne Združenih držav Amerike v Prištini, med letoma 1993 in 1996 pa je bil generalni konzul v Beogradu, medtem ko v Unmiku pa deluje od marca 2009.

Nekdanji direktor ameriške obveščevalne agencije Cia Leon Panetta je prisegel za položaj obrambnega ministra Združenih držav Amerike. To je storil na slovesnosti v Pentagonu le dan potem, ko je predsednik Amerike Barack Obama njegovemu predhodniku Robertu Gatesu v slovo podelil predsedniško medaljo svobode. Prvi demokrat na položaju obrambnega ministra Združenih držav po Williamu Perryju v začetku 90. let prejšnjega stoletja bo imel nalogo krčenja obrambnega proračuna v času prizadevanj za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja. Med zaslišanji v senatu pred potrditvijo je sicer obljubil, da bo to storil na način, ki bo ameriško vojsko ohranil kot najmočnejšo silo na svetu.

Na začetek svoje poti v Gazo še vedno čaka flota približno desetih ladij s humanitarno pomočjo za prebivalce tega s strani Izraela skoraj popolnoma blokiranega območja. Izrael, ki označuje ta humanitarni konvoj za provokacijo in trdi, da ga ne bo spustil do Gaze, izvaja močan pritisk na države, iz katerih prihajajo potniki in ladje, z namenom preprečiti njihovo izplutje. Plovila, ki nosijo skoraj tri tisoč ton pomoči in na stotine potnikov, med katerimi so aktivisti, novinarji, umetniki, športniki in tudi nekateri evropski poslanci iz približno dvajsetih držav, tako čakajo v pristaniščih. Poleg raznih administrativnih ovir, ki se proizvajajo vsak dan, pa sta bili dve ladji deležni tudi sabotaže. Gre za ladjo Juliano z grškimi, švedskimi in norveškimi potniki ter irsko ladjo MV Saoirse. Govorili smo z Jimom Rochem, arhitektom in učiteljem, potnikom irske ladje, ki pa se je zaradi nezmožnosti nadaljnje plovbe vrnil na Irsko. Takole je povedal, kako so ugotovili, da je prišlo do sabotaže njihove ladje.



Po podrobnejšem pregledu ladje so ugotovili, da so poškodbe hude in namerne, ladja pa bi se lahko na poti potopila v roku nekaj sekund. Kakšne bi lahko bile posledice sabotaže za potnike?



Pa lahko Roche špekulira, kdo naj bi bil odgovoren za sabotažo?



Republiški odbor sindikata državnih organov protestira proti načinu sprejemanja zakona o delu v policiji. V sindikatu menijo tudi, da zakon zagotavlja razkroj plačnega sistema, saj med drugim predvideva zvišanje nadomestila policistom. V odboru po navedbah sekretarja Draga Ščernjaviča vlado pozivajo, da ustavi tak način dela, če je še količkaj zdrave pameti. Ščernjavič med drugim sprašuje, kako to, da so se sredstva našla prav sedaj in to le za del zaposlenih. Pri tem opozarja na preostali del zaposlenih v javnem sektorju. Po njegovem mnenju gre za mačehovski odnos vlade do socialnega partnerstva in forsiranje znanih parcialnih pristopov, ki so vedno doprinesli k ustvarjanju še večjih anomalij v plačnem sistemu.

Kroff sta pripravila Urh in Boris.