OFF NAPOVEDNIK

Po ameriškem nebu spet frčijo civilna letala neznanih poti s čudnimi manevri. Teroristične paranoike v ameriških obrambnih in političnih vrhovih je namreč na včerajšnje nedeljsko popoldne zmotilo majhno civilno letalo, ki si je drznilo poleteti v sicer za polete prepovedano območje podeželske rezidence ameriškega predsednika Baracka Obame, Camp David.

Na neznanega vdiralca v predsednikov zračni prostor, in to kar dan pred dnevom neodvisnosti, se je nemudoma odzvala ameriška vojska, ki se je dvosedežno letalo odločila krotiti s prestreznikom F-15. Kot se je kasneje pobahalo Poveljstvo severnoameriške zračne obrambe, so zalutani avionček prestregli kakšnih 10 kilometrov od Camp Davida in ga pospremili iz območja, prepovedanega za polete.

Manjše civilno letalo, ki je v prepovedano območje priletelo po naključju, je nato varno pristalo v Hagerstownu v zvezni državi Maryland, potnika pa so ameriške oblasti po pristanku dobrohotno izpustile in jima niso naložile nikakršne kazni.

Vi pa berete zgolj in izključno po prepovedanih območjih leteči
OFF Program Radia Študent.

OFF PROGRAM

V ruskem črnomorskem letovišču Soči se je začel vrh Nato-Rusija, ki bo po napovedih v znamenju razlik. Da dialog ne teče tako, kot so pričakovali po vrhu v Lizboni, je moral takoj ob začetku priznati ruski zunanji minister Sergej Lavrov, potem ko Rusijo in severnoatlantsko zavezništvo močno razdvajata vprašanji protiraketnega ščita v Evropi in mednarodnega posredovanja v Libiji. Pri slednjem je Rusija kritična in trdi, da Natovo posredovanje v Libiji ni v skladu z resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 1973, medtem ko je generalni sekretar zavezništva Anders Fogh Rasmussen na današnjem vrhu ponovil, da Nato v Libiji predvsem ščiti civiliste pred vladnimi silami, kar resolucija tudi predvideva. Ko gre za protiraketni ščit v Evropi, si želi Rusija skupnega opravljanja sistema z Natom, medtem ko ji slednji in Združene države Amerike ponujajo le omejeno sodelovanje.

V Združenih državah Amerike z dnevom neodvisnosti obujajo spomin na 4. julij 1776, ko naj bi bila sprejeta deklaracija o neodvisnosti. Deklaracija, ki jo sestavil Thomas Jefferson, utemeljuje razloge za odcepitev 13 nekdanjih kolonij od Velike Britanije, ki se kasneje svojih posestev ni odrekla brez vojne. O tem, kako Američani pojmujejo neodvisnost, predvsem pa dan neodvisnosti 235 let kasneje, pa naša poročevalka iz Združenih držav Lidija Poljaček:



Opozicijska stranka „Za Tajce“ je nesporna zmagovalka parlamentarnih volitev na Tajskem. Stranka Jingluk Šinavatre, mlajše sestre odstavljenega nekdanjega premierja Tajske Taksina Šinavatre, si je v 500-članskem tajskem parlamentu zagotovila 265 sedežev in absolutno večino. Jingluk, ki bo najverjetneje kot prva ženska v tajski zgodovini prevzela vodenje vlade, je kljub temu napovedala, da bo vladno koalicijo sestavila skupaj še s štirimi manjšimi strankami. Bodoča premierka, ki ji nasprotniki očitajo popolno politično neizkušenost in to, da je zgolj politična lutka v rokah starejšega brata, si je kot prvo nalogo zadala v politično razklani Tajski doseči narodno spravo. Pri tem naj bi ji nekdanji premier Taksin, ki je mimogrede tudi državljan Črne gore, pomagal zgolj z nasveti, saj drugače po lastnih besedah iz azila v Dubaju ne misli posegati.

Hud poraz je v do zdaj vladajoči Demokratski stranki, ki so ji volivci namenili vsega 159 parlamentarnih sedežev, že sprožil prve odzive. Dosedanji tajski premier Abhisit Vedžadživa je odstopil z mesta vodje stranke in s tem prevzel odgovornost za poraz na volitvah. Vojska, sicer pomemben faktor v tajskem političnem življenju, bo po besedah obrambnega ministra v odhodu generala Prawita Wongsuwana spoštovala izide volitev.

Na meji med Severno in Južno Korejo je prišlo do strelskega incidenta, v katerem je pripadnik južnokorejske mornarice ubil 4 svoje kolege, enega pa ranil. V incidentu so bili udeleženi zgolj južnokorejski vojaki, med ranjenimi pa je bil tudi strelec. To ni prvi tovrstni dogodek v južnokorejski vojski. Leta 2005 je vojak, ki naj bi ga kolegi izsiljevali, ubil osem vojakov, v podobni nezgodi 3 leta kasneje pa je bilo ranjenih 5 vojakov. V Južni Koreji je sicer v veljavi dvoletno obvezno služenje vojaškega roka.

Maroški borec za demokracijo in organizator demokratičnega gibanja „20. februar“ Mountazar Drissi dvomi o regularnosti petkovega referenduma o demokratičnih in samoomejevalnih reformah, ki jih je ljudstvu predložil maroški kralj Mohamed IV. Drissi je uradne izide, po katerih naj bi reforme podprlo kar 98 odstotkov volivcev, označil za neverjetne, ob tem pa opozoril na kup nepravilnosti, ki jih je zaznal med referendumom. Prišlo naj bi do večkratnega glasovanja, številne volilne skrinjice so ostale prazne, po njegovem pa naj bi bila tudi 73-odstotna referendumska udeležba močno napihnjena. Mountazar Drissi je sicer skeptičen tudi do samih predlaganih reform, ki po njegovem še premalo omejujejo kraljevo moč. Številni Maročani so nezadovoljstvo z domnevnimi referendumskimi manipulacijami in reformami včeraj izrazili na ulicah Rabata, Casablance in Tangerja.

Haaški obtoženec numero uno Ratko Mladić se je, kljub prvotnim drugačnim napovedim, pojavil na današnjem sojenju, na katerem bi se morali izreči o krivdi. A le za kratko. Sodnik Alphons Orie je namreč nekdanjega vojaškega poveljnika bosanskih Srbov zaradi oviranja delovanja sodišča dal odstraniti iz dvorane. Mladić, ki je med sojenjem večkrat dejal, da lahko dela, kar hoče, sprva ni hotel sneti kape, nato pa je delo sodišča motil z neprimernimi opazkami, s komunikacijo z galerijo in s spogledovanjem s senatom. O svoji krivdi se Mladić med nastopaštvom ni izjasnil, sodnik pa je tako zabeležil, da se je izrekel za nedolžnega. Pred sojenjem je Mladić sicer napovedoval, da ga bo bojkotiral, saj naj ne bi bil odobren seznam njegovih odvetnikov.

Predsednik republike Danilo Türk je zaobšel seznam prijavljenih kandidatov za ustavnega sodnika in poslanskim skupinam na ločenih sestankih v potrditev ponudil vrhovno sodnico Dunjo Jadek Pensa. Slednjo je za ustavno sodnico že leta 2007 predlagal Türkov predhodnik Janez Drnovešk, a takrat v državnem zboru ni bila potrjena. Ali bo tokrat kaj drugače, še ni znano, saj sta podporo Jadek-Pensovi do zdaj obljubila le vodja poslanske skupine Desus Joško Godec in vodja Slovenskih nacionalistov Zmago Jelinčič. V ostalih poslanskih skupinah se o predlagani kandidatki še niso izrekli, poslanci Slovenske demokratske stranke pa se zaradi starih zamer sestanka s predsednikom Türkom sploh niso udeležili.

Predsednik društva nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti Asociacija Jurij Krpan in direktorica Moderne galerije Zdenka Badovinac sta sekretarju vlade Milošu Pavlici predala 7000 podpisov peticije „Proti krčenju sredstev v kulturi“. Več o namenu in povodih za peticijo pa predsednik Asociacije Jurij Krpan:



Pri Založbi Sanje je izšla knjiga "Zgodbe izbrisanih prebivalcev", ki jo sestavlja 27 zgodb izbrisanih posameznikov in posameznic. Knjigo sta uredili Jelka Zorn in Uršula Lipovec Čebron. Slednja nam je tudi predstavila, na kakšen način je knjiga nastajala in kaj prinaša.



OFF Program je spisal Nejc Marcen.