Muzika iz filma Spy Game, Tony Scott, USA 2001: komponist in dirigent Harry Gregson-Williams * Filmska recenzija: Peron (Zhantai) * Napoved dogodkov: Praznik slovenske animacije
K-A-Z-A-L-O
1. Recenzija filma Peron (Zhantai), Saša Spačal
2. Napoved dogodkov:
a) Praznik slovenske animacije, Saša Bizjak;
b) 5. Festival Slovenskega Filma v Portorožu.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
1. RECENZIJA FILMA
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
PERON (Zhantai)
režija: Jia Zhang-ke
Kitajska 2000
Saša Spačal: O tistem, kar bi lahko bilo, pa nikoli ne bo
"Peron" je dokument desetletnega obdobja lokalnega kulturnega društva med leti 1979 in 1989, ko se je po kulturni revoluciji in Meo Zedongovi smrti Ljudska republika Kitajska začela socialno, kulturno in ekonomsko odpirati svetu. Zdi se, da film s svojo realistično, monotono pozo v nobenem pogledu ne želi interpretirati sprememb, a kljub vsemu s prevpraševanjem človeških hotenj in bivanjskih nujnosti preseže lokalno zgodbo in njeno strogo omejeno časovje.
Atmosfera minevanja, ki se vije skozi beleženje prehajanja iz strogega komunizma v obdobje liberalizacije, iz propagandne Kmečke kulturne skupine v »All –Star Rock and Electronic Band«, poseže tudi v iskanje povezav med zunanjim svetom politike, kulture in posameznikovim zavedanjem svoje vkleščenosti v časovne in prostorske koordinate, ki ga postavljajo na zgodovinski zemljevid. Planiran dolgotrajni državni razvoj se postavi nasproti kratkemu človeškemu bivanju, ki mora utopično verjeti v preseganje danih življenjskih pogojev.
Prizori potujoče skupine se nizajo skozi statično oko, ki se ne naveže; skozi oddaljeno oko, ki vidi le toliko kot mimoidoči opazovalec; in kamera se zdi kot družbeno občestvo, ki mu ni potrebno priti blizu, da bi razumeli, kar nam govori. Zakaj? Ker vse, kar nam pove, že tako ali tako vemo: čas in prostor sta imperativa, v katerih živimo, zato paralelnih svetov ni in zato vračanje v domači kraj Fenjang ter ponovni začetki dajejo le toliko, kot dajejo stari hiti. Tišini vsakdanjika dajejo upanje na tisto, kar bi lahko bilo, pa vendar nikoli ne bo. V tišini vsakdanjika protagonisti skušajo preživeti in pesem "Peron" jim omili to nevzdržno čakanje, sedenje prepuščeno golemu nespreminjajočemu spreminjanju; to slutenje nezmožno možnega; to iskanje prihodnosti, ki leži vse naokrog, a vendar je nikjer ni. Tako so vedno na poti nekam in nikamor.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
2. N-A-P-O-V-E-D D-O-G-O-D-K-O-V
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
a/ Saša Bizjak: PRAZNIK SLOVENSKEGA ANIMIRANEGA FILMA
Petdeseta predstavljajo pomemben mejnik slovenskega animiranega filma – natančneje 5. november 1952, ko je bil v Ljubljani »na ogled postavljen« prvi tovrstni film. Torej v skladu z dejstvom, da slovenska animacija praznuje svoj polstoletni rojstni dan, se bomo v dvorani Slovenske kinoteke vsak ponedeljek v mesecu aprilu, lahko srečali z retrospektivo animiranega filma različnih slovenskih avtorjev. Zaradi različnih animiranih tehnik in preobsežnega števila animatorjev ter nezmožnosti prikazati dela vseh na en mah, se je Slovenska kinoteka v sodelovanju s Slovenskim filmskim arhivom odločila, da bo aprilska Animateka temeljila predvsem na predvajanju lutkovnega filma, ki predstavlja enega izmed slogov umetniškega oziroma animiranega izražanja.
Uvodni, lansko leto nastali dokumentarni film "V spomin" velja za rekonstrukcijo animiranega filma iz leta 1934, ki ga je ustvaril oče enega izmed treh avtorjev filma, Ivana Marinčka. Na kos filma, prinešenega iz tovarne čevljev je zrisal 105 sličic, kar je ustrezalo 12-sekundni projekciji. Poleg že omenjenega Ivana Marinčka, velja omeniti še Borka Radeščka in preminulega Dušana Povha, kateremu je film tudi posvečen, saj "V spominu" predstavlja njegov zadnji filmski dosežek.
Po osemminutnem Intermezzu Dušana Povha bo sledil film, katerega nastanek je verjetno botroval za štiri ponedeljkove večere tega meseca. Gre za prvo animacijo, nastalo na naših tleh - nastala je v produkciji Triglav filma. Avtor Saša Dobrilla je med drugim svoje ustvarjalne sile osredotočil ne samo na področje lutkovnega filma, ampak tudi stripa. Po končanem študiju v Pragi, kjer se je najverjetneje seznanil z različnimi tehnikami lutkovne animacije, se je na lastno iniciativo lotil izdelave lutk, scene ter scenarija filma. Tako je nastal "Sedem na en mah". Motiv krojačka je prevzet iz ene od pravljic bratov Grimm kljub dejstvu, da je iz filma razvidna obdelava lutk; po analogiji s češkimi pa ga upravičeno lahko štejemo za začetek lutkovnoanimirane dejavnosti na Slovenskem. Dobrillovo najbolj kreativno obdobje predstavlja čas med leti 1957 in 1962, ko je posnel kar 13 lutkovnih filmov. V tem obdobju so se pojavili tudi začetki barvne animacije. Ena od prvih na področju bivše Juge je pomladna igra čebele in cveta, z naslovom "Najlepši cvet".
Dobrilla je v dolgoletnem sodelovanju z Miletom de Gleria pripomorel, da so le-tega fascinirale dimenzije animiranega sveta, tako da je ustvaril dva lastna filma. Od obeh nam bo najprej na ogled njegov prvo nastali "Usodni strel".
V "Fantastični baladi" režiserja Boštjana Hladnika je moč prepoznati številne motive slikarja Franceta Miheliča, znanega predvsem po svojih simbolično in fantastično preoblikovanih kurentih iz srede šestdesetih.
Sledil bo "Zaspane" v režiji Črta Škodlarja, ki predstavlja obdobje na prehodu petdesetih v šestdeseta leta, ko so slovenski kulturni prostor, poleg že omenjenega, zaznamovali režiserji, katerih dela res da niso bila nagrajena na prestižnih mednarodnih festivalih, so pa pripomogla k vzpostavitvi silnic, ki so vplivale na nadaljnji razvoj animiranega filma pri nas. V tokratnem programu nas bosta za konec preko platna zadeli "Puščica" Mikija Mustra in pa prigoda "Prebrisanega Jurčka", v režiji Zvoneta Simčiča in animirani obdelavi Dušana Hrovata.
Komentarji
komentiraj >>