OFF NAPOVEDNIK

V Rimu jo je italijanska finančna policija zagodla mafijski združbi 'Ndrangheta, saj jim je zaplenila znana lokala George's in Cafe de Paris. Slednji je po svetu slovel kot ena od scen filma Federica Fellinija Sladko življenje, 'Ndrangheta pa je s tem izgubila velik del prestiža, ki ji je pripadal v filmskem podzemlju. Cafe de Paris je bil v mafijskih rokah vse od leta 2008, v Rimu pa naj bi bila po ocenah italijanskih medijev v rokah takih ali drugačnih Botrov tako rekoč vsaka peta restavracija. Finančna policija je mafijski družini Alvaro zaplenila za 200 milijonov evrov premoženja. Preiskavo zaradi pranja denarja proti pravkar imenovani mafijski družini kalabrijsko tožilstvo vodi že dve leti.

O temnih in grozljivih povezavah med filmom in podzemljem pa se lahko tudi letos prepričamo na sedmem Grossmanovem festivalu filma in vina, ki se začenja danes. Tam se lahko ob tej priložnosti v podzemnem non in low-budget okolju poglobimo v sublimne povezave med grozljivkami in politiko. O poteku letošnjega dogajanja na festivalu nam je nekaj povedala festivalska piarovka Urška Majdič:



Berete OFF program Radia Študent, pri katerem se lahko brez težav navdihujejo tudi najbolj temne grozljivke.

OFF PROGRAM

Anders Behring Breivik, ki je z bombnim napadom v vladni četrti v Oslu in streljanjem po taboru laburističnega podmladka na bližnjem otoku Utoya ubil najmanj 93 ljudi in ranil več kot 90 ljudi, je prvič stopil pred sodnika. Ta je določil pogoje pripora do vložitve uradne obtožnice proti Breiviku, ki je sicer obtožen terorizma, in se odločil, da bo zaslišanje zaprto za javnost. Behring Breivik je odgovornost za napada že priznal, ne priznava pa kazenske odgovornosti zanju. Z napadoma naj bi po njegovih besedah želel kaznovati in spremeniti norveško družbo. Svoje inkvizicijske, ekstremistično desničarske poglede, ki so ga domnevno vodili v pokol, je v obliki 1500-stranskega manifesta in 12-minutnega videa objavil na internetu tik pred napadoma, ki naj bi ju načrtoval vsaj od leta 2009.

V načrtu napada je bil vključen tudi atentat na nekdanjo norveško premierko Gro Harlem Brundtland, ki jo je Breivik v svojem manifestu označil za morilko naroda in jo je zaradi zamude zgrešil, saj je imela na dan napada na otoku Utoya zgodaj popoldne predavanje na taboru laburističnega podmladka. Breivik lahko v skladu z zakonodajo dobi največ 21 let zaporne kazni, na spletu pa se je pojavilo mnogo jeznih pobud za oživitev smrtne kazni v državi, ki jo je Norveška za večino kriminalnih dejanj ukinila leta 1902, leta 1979 pa za vsa dejanja, vključno z vojnimi zločini.

Pred sodnika, tistega v Haagu, prvič stopa tudi nekdanji vodja hrvaških Srbov Goran Hadžić, ki ga haaška obtožnica bremeni zločinov med vojno na Hrvaškem v letih 1991 do 1993. Za zaposlene na haaškem sodišču se danes sicer začenja letni dopust, tako da bo siceršnjega sodnika v procesu proti Hadžiću, predsednika sodišča Patricka Robinsona, zamenjal južnokorejski sodnik O-Gon Kwon. Temu se bo moral Hadžić izreči o svoji krivdi in zdravstvenem stanju, Kwon pa bo določil pogoje njegovega pripora.

V Rimu na sklic Organizacije Združenih narodov za hrano in kmetijstvo ter na pobudo Francije, predsedujoče skupini držav G20, poteka krizno srečanje zaradi suše v Somaliji. Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije v novi humanitarni krizi več kot polovica Somalcev potrebuje nujno pomoč zaradi najhujše suše v zadnjih 60-ih letih. Islamistična, militantna uporniška skupina Al Šabab, ki nadzira južni in centralni del države in od leta 2006 sabotira delovanje humanitarnih organizacij na območju, je ocene o lakoti v petek označila za čisto propagando, priznali pa so, da je območje pod njihovim nadzorom prizadela suša.

Sirska vlada je sprejela osnutek zakona o političnih strankah, ki po poročanju sirske tiskovne agencije Sane odpira pot večstrankarskemu sistemu. Zakon, ki naj bi kot del vladnega prodemokratičnega programa reform odpiral možnosti za spremembe v političnem vrhu, določa pogoje ustanavljanja strank in pravila njihovega financiranja. Med drugim prepoveduje združevanje v stranke na osnovi religije, plemenskih vezi in profesionalnih organizacij. Prepoveduje tudi stranke, ki članstvo v svojih vrstah pogojujejo s spolom, raso, barvo polti in ne-sirske stranke. Večstrankarski sistem je ključna zahteva protirežimskih protestnikov, ki že od srede marca pozivajo h koncu režima predsednika Bašarja al Asada. Vladajoča stranka Baas je v Siriji na oblasti vse od leta 1963.

V Združenih državah Amerike demokratski in republikanski kongresniki na nedeljskih pogajanjih, ki so potekala ves dan, tudi ob odsotnosti predsednika Baracka Obame niso dosegli dogovora o zvišanju zgornje meje javnega dolga in znižanju proračunskega primanjkljaja. Dogovorili so se zgolj o tem, da bodo ločeno pripravili načrta. Skrajni rok, ki ga je za povišanje meje javnega dolga določil finančni minister Timothy Geithner, je oddaljen le še dober teden dni. Če do dogovora ne bo prišlo, Združene države po 2. avgustu ne bodo več sposobne poravnati svojih finančnih obveznosti. Vodja senatnih demokratov Harry Reid in predsednik predstavniškega doma republikanec John Boehner sta včeraj predsedniku sicer posredovala načrta, po katerem bi v demokratski verziji zvišali mejo javnega dolga, ki trenutno znaša 14.300 milijard dolarjev, za 2500 milijard, v republikanski pa začasno za 1000 milijard. Vendar pa oba načrta na točki znižanja javnega primanjkljaja ignorirata Obamov glavni pogoj, in sicer progresivno obdavčenje bogatih in naftnih firm.

Premier Borut Pahor začenja prvi uradni obisk v Izraelu in na okupiranih palestinskih ozemljih. To po navedbah kabineta predsednika vlade počne s ciljem krepitev političnih vezi in gospodarskega sodelovanja z obema stranema. Blagovna izmenjava med Izraelom in Slovenijo je lani znašala okoli 132 milijonov evrov, gospodarsko sodelovanje s Palestinci pa je razumljivo zelo skromno. Načrtovani so pogovori o tako imenovanem mirovnem procesu in aktualnem dogajanju v arabskem svetu. V ta namen se je danes Pahor v Jeruzalemu srečal z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, predsednikom Šimonom Peresom, skrajno desnim zunanjim ministrom Avigdorjem Libermanom ter vodjo opozicije Cipi Livni. V sredo se bo Pahor v Ramali sestal tudi z najvišjimi palestinskimi predstavniki, beseda pa bo verjetno tekla tudi o aktualnem vprašanju priznanja palestinske države.

V največji opozicijski stranki SDS so odgovorili na navedbe avstrijskega tožilstva, o katerih so včeraj poročali na TV Slovenija. Tožilstvo je vložilo obtožnico zoper pet osumljencev, vpletenih v podkupovanje, med njimi zoper Walterja Wolfa in Wolfganga Reidla, ki naj bi za stranko SDS v Slovenijo osebno prinesel 900.000 evrov podkupnine. V SDS odgovarjajo, da za dogovore v zvezi s Patrio ni bil pooblaščen nihče in da se stranka ni nikakor vpletala v kontroverzni nakup vojaških vozil.

V Kulturnem domu v Bovcu je v okviru letnega tabora SDS potekal simpozij o, ne boste verjeli, začetkih protifašističnega upora v Evropi, na katerem je prisotne nagovoril tudi predsednik SDS Janez Janša. O simpoziju nam je nekaj povedal zgodovinar Renato Podberšič, ki je moderiral razpravo, na kateri so poleg njega govorili še Marko Bidovec, Borut Rutar in Mira Cencič:



OFF je pripravil Goran Bečirevič.