Tudi Slovenija je večkrat omenjena v manifestu norveškega inkvizitorja in desničarskega skrajneža Andersa Behringa Breivika, ki je odgovoren za petkov pokol. In to, po njegovem, v pozitivnem smislu. Slovenija se je skupaj s Slovaško namreč uvrstila na sam vrh lestvice držav glede na stopnjo, kot je zapisal, marksistične/multikulturalistične kampanje pranja možganov, pri čemer je država z največ točkami država z najmanj uspešno multikulti indoktrinacijo. Slovenija je na Breivikovi lestvici tako prejela kar 90 od 100ih možnih točk. V pozitivnem smislu je država omenjena tudi zaradi parlamentarnih uspehov Slovenske nacionalne stranke.



V Varšavi so v povezavi s petkovim pokolom na Norveškem poljski varnostni organi aretirali trgovca iz Vroclava, ki je Breiviku preko interneta prodal kemikalije, potrebne za izdelavo bombe. Spletni trgovec je osumljen pomoči pri umoru, medtem pa je Breivik na sodišču v Oslu povedal, da je imel v svoji organizaciji še dve celici.

Malteški parlament je z dvainpetdesetimi glasovi za in enajstimi proti sprejel uzakonitev ločitve, pri čemer se je pet poslancev glasovanja vzdržalo. Zakon je pred tem 28. maja letos na neobvezujočem referendumu podprlo 53 odstotkov volivcev, Malta pa bo do oktobra, ko bo zakon predvidoma prišel v veljavo, ostala edina članica Evropske unije, kjer ločitev ni dovoljena. V zadnjih tridesetih letih se je bilo zaradi zakona 785 malteških parov prisiljeno ločiti v tujini, število takih ločitev pa je na letni ravni vsako leto naraščalo.



Zagrebško sodišče je zavrnilo pritožbo bivšega hrvaškega premiera Iva Sanaderja na enomesečni pripor. Ocenili so, da bi Sanader lahko vnovič pobegnil iz Hrvaške, in da bi lahko vplival na priče. Sanaderjevi odvetniki so v pritožbi zapisali, da bivši premier decembra lani ni pobegnil iz države, ampak da je odpotoval na vnaprej dogovorjeno službeno pot. Bivšemu hrvaškemu premierju sicer sodijo zaradi suma vpletenosti v nezakonite odtujitve najmanj 13,4 milijona evrov iz javnih podjetij in ministrstev ter zaradi podkupninske afere okoli banke Hypo Alpe Adria.



Vodja hrvaških Srbov Goran Hadžić se na manj kot 15-minutnem zaslišanju na haaškem Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ni želel izreči o krivdi. Izkoristil je pravico, da se do pridobitve stalnega zagovornika 30 dni ne izreče o krivdi, v zapisnik sodišča pa so v skladu s pravilnikom vnesli, da se je izrekel za nedolžnega.

Nekaj več je znanega o vsebini pogovorov med Pahorjem in njegovim izraelskim kolegom Benjaminom Netanjahujem med obiskom slovenskega premiera v Jeruzalemu. Oba premierja sta kot zgleden primer dvostranskega dogovarjanja navedla slovensko-hrvaški dogovor o arbitražnem sporazumu. Pahor je sprejel izraelsko tezo o pomenu neposrednih dvostranskih pogajanj med Izraelci in Palestinci, a je dodal, da bosta za obnovitev pogovorov na izraelski strani potrebna pogum in politična volja. Netanjahu je poleg tega pričakovano dejal, da so zanj neposredna pogajanja s Palestinci najbolj obetajoče sredstvo, kar je razumljivo, saj to pomeni status quo, ki Izraelu omogoča nadaljevanje kolonizacije palestinskega ozemlja. Pahor je namesto kritiziranja te politike, Netanjahuju raje ponudil uporabo koprske luke in si nasploh zaželel nadgradnje gospodarskih vezi med državama.



KrOFF sta pripravila Boris Vasev in Goran Bečirevič.