Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
OFF HUMANITARNE KATASTROFE (1243 bralcev)
Torek, 26. 7. 2011
Boris V.



... priliv beguncev pred lakoto v Mogadiš ...
... tudi Velika Britanija dopušča, da Gadafi po sestopu z oblasti ostane v Libiji ...
... Obama poziva Američane, naj pritisnejo na kongresnike glede dogovora o dvigu meje javnega dolga ...
... napetosti na meji med Srbijo in Kosovom ...

OFF NAPOVEDNIK

Češki predsednik Vaclav Klaus, znan po svoji trmoglavosti, je v Avstraliji poskrbel za nov incident. Klaus je znan po svoji vztrajnosti, navsezadnje je bil zadnji evropski voditelj, ki je podpisal ratifikacijo Lizbonske pogodbe, in to po dolgem času negotovosti ter postavljanja dodatnih pogojev. Sedaj pa je s svojo načelnostjo presenetil svoje avstralske gostitelje, ko v parlamentu v Canberri ni želel stopiti skozi varnostno kontrolo. Klaus je takoj, ko je zagledal varnostne naprave, dejal, da se ne bo pustil pregledati. Na drugi strani detektorja kovin ga je sicer čakala novinarka televizijske hiše ABC, da bi z njim opravila dogovorjen intervju, a to Klausa ni prepričalo. Varnostnik ga ni želel spustiti na drugo stran brez pregleda, češ da pravila veljajo za vse, a Klaus je rekel, da odhaja in da če želi novinarka opraviti z njim intervju, naj mu sledi nazaj v hotel.

Mar to pomeni, da je Klaus tipičen politik z večvrednostnim kompleksom? Ne, saj ni vztrajal, da zanj prekličejo pregled, temveč se je zgolj obrnil in odšel. A zakaj, boste vprašali? Spomnimo, da je Klaus na nedavnem obisku v Čilu z mize ukradel protokolarno pisalo, kar so posnele kamere, posnetek pa je obkrožil svet. Tako ni čudno, da ni hotel opraviti pregleda. Verjetno bi se izkazalo, da skriva v svojih predsedniških žepih marsikatero ukradeno dobrino, kar bi ga osramotilo bolj kot vse floskule, ki bi jih izrekel v omenjenem intervjuju.

Berete OFF Program, ki ima klausov kompleks, ko zagleda varnostne naprave.

OFF PROGRAM

Iz Visokega komisariata Združenih narodov za begunce so sporočili, da je v zadnjem mesecu približno 40.000 ljudi iz vse Somalije zaradi suše in lakote pobegnilo v glavno mesto Mogadiš. Za 30.000 ljudi se je povečalo tudi prebivalstvo naselij okoli Mogadiša, v zadnjih dveh mesecih pa je se število prebivalcev glavnega mesta povečalo za 100.000. Zaradi tega prihaja tudi do plenjenja, saj kljub trudu humanitarnih organizacij ni dovolj pomoči za vse, najšibkejši pa tako ostanejo praznih rok. Samo v Somaliji naj bi za lakoto trpelo 3,7 milijona ljudi, na milijone pa jih je lačnih v okoliških državah.

Britanski zunanji minister William Hague je v Londonu na nastopu skupaj s francoskim kolegom Alainom Juppejem dejal, da mora Gadafi sestopiti z oblasti, vendar ni nujno, da mora tudi zapustiti Libijo. Poslušajmo odlomek njegovega nastopa:

To je sprememba v njegovih stališčih, saj je prej zagovarjal odhod Gadafija iz države, čeprav je sedaj dejal, da Velika Britanija še vedno raje vidi, da odide. Hague se tako prilagaja upornikom, ki sedaj pravijo, da obstaja možnosti, da Gadafi ostane v državi pod pogojem, da odide z oblasti in pristane na določene pogoje v okviru političnega dogovora. Francoski zunanji minister Jupe je podprl svojega britanskega kolega in dodal, da zahodni zavezniki izvrstno sodelujejo.

Predstavniki libijskih oblasti so dejali, da je NATO kriv za poboj najmanj osmih ljudi v zračnem napadu na skladišče hrane in kliniko v mestu Zlitan, vzhodno od Tripolija. Tuji novinarji so sicer imeli dostop do kraja napada, vendar niso mogli preveriti, ali je šlo res za operacijo zveze NATO. Ta je seveda kakršnekoli napade na civilne tarče zanikala. Zlitan, v rokah Gadafijevih sil, je največje mesto med Misrato, ki jo nadzirajo uporniki, in glavnim mestom Tripoli. Napadi na Libijo trajajo že štiri mesece, spopadi med vladnimi silami in uporniki pa še mesec dlje.

Ameriški predsednik Barack Obama je včeraj zvečer Američane pozval, naj pritisnejo na kongresnike, da bodo sprejeli njegov pristop k reševanju problema javnega dolga in proračunskega primanjkljaja, ki ga je označil za uravnoteženega. Združene države morajo namreč dvigniti mejo javnega dolga, ki je zdaj 14.300 milijard dolarjev, do 2. avgusta, sicer ne bo denarja za poravnavanje vseh sprotnih obveznosti. Obama je Američanom dejal, da je izbira jasna. Republikanci želijo uravnotežiti proračun le na plečih revežev in srednjega razreda z zmanjšanjem vladnih programov, kot so zvezne pokojnine in zdravstveno zavarovanje za upokojence, on pa predlaga, da pri tem z odpravo davčnih olajšav sodelujejo tudi milijonarji in milijarderji, ki so v zadnjih letih za razliko od srednjega razreda postali še bolj bogati.

To je bil Obamov sedmi nastop v času največje gledanosti na televiziji, nemudoma pa mu je odgovoril predsednik predstavniškega doma, republikanec John Boehner. Ta je predsednika obtožil, da so za krizo krivi dragi novi programi, vključno z zdravstveno reformo, ki jih je Obama uvedel od leta 2009. Javnomnenjske raziskave sicer kažejo, da je večina Američanov na strani predsednika. Zadnja anketa televizije CNN namreč kaže, da bi za propad pogajanj 51 odstotkov Američanov krivilo republikance, 30 odstotkov pa Obamo. Za 52 odstotkov se Obama obnaša odgovorno, republikanci pa so po oceni dveh tretjin neodgovorni. Nekateri republikanci naj bi tudi že dobivali klice od volivcev, da jih bodo krivili, če ostanejo po 2. avgustu brez pokojnin.

Dan po tem, ko so se istospolni pari v zvezni državi New York začeli poročati v skladu z novim zakonom, sicer sprejetim 24. junija, je konservativna organizacija z imenom „Newyorčani za ustavne svoboščine" vložila tožbo proti zakonu. Okrog tisoč nasprotnikov zakona pa se je zbralo pred pisarno guvernerja Andrewa Cuoma na Manhattnu in nato nadaljevalo pohod proti sedežu Združenih narodov. Med protestniki so bili tudi pripadniki legendarne skrajne baptistične cerkve Westboro, znane po demonstracijah na pogrebih vojakov in plakatih, na katerih piše, „Bog sovraži pedre" in „Hvala bogu za 11. september". Organizacijo „Newyorčani za ustavne svoboščine" so sicer ustanovili pastorji različnih protestantskih ver in ortodoksni Judi.

Cilji Južne Koreje, da vstopi na indijski energetski trg so postali realnost, saj sta državi podpisali civilni jedrski sporazum, po katerem bo Južna Koreja lahko izvažala svoje jedrske energetske tehnologije v Indijo. Dogovor je prišel v času, ko se Indija trudi povečati oskrbo z energijo za zadovoljitev povečanega povpraševanja zaradi hitrega širjenja. Južna Koreja je deveta država, ki je podpisala jedrski dogovor z Indijo. Sanjay Singh, sekretar na indijskem ministrstvu za zunanje zadeve, pa je ob tem izrazil veselje. Indija sicer načrtuje vzpostavitev približno 30. reaktorjev do leta 2050 in namerava iz jedrske energije pridobiti četrtino svoje elektrike. Južni Koreji pa predstavlja jedrska energija kar tretjino porabljene elektrike.

Kosovska vlada je ponoči na mejo s Srbijo poslala posebne policijske enote, ki naj bi prevzele nadzor nad dvema mejnima prehodoma, in sicer Brnjak ter Jarinje, ki ju je doslej nadziral EULEX. Dostop do Jarinja so kosovski policiji onemogočili Srbi s postavitvijo barikad, je pa kosovska policija prevzela nadzor nad prehodom Brnjak, a ga tudi že zapustila. Prišlo je do spopadov, v katerih je bilo ranjenih pet kosovskih policistov. Gre za odločitev kosovske vlade, da prevzame nadzor nad mejnimi prehodi na severu, saj je Kosovo prejšnji teden zaustavilo uvoz srbskega blaga, pred tem pa so propadli pogovori o liberalizaciji trgovine med Srbijo in Kosovom. Srbija je sicer že leta 2008 uvedla embargo na uvoz kosovskih izdelkov zaradi razglasitve kosovske neodvisnosti.

Do napetosti je prišlo tudi v Kosovski Mitrovici, mestu razdeljenem na srbski in albanski del. Na mostu, ki deli mesto na dva dela, se nahajajo vojaška vozila KFOR. Ponoči so v mestu odjeknili tudi streli, policija EULEX-a pa je prevzela nadzor nad posameznimi deli mesta. Akcijo kosovskih oblasti glede namena prevzema nadzora mejnih prehodov je obsodil posebni predstavnik Evropske unije na Kosovu Fernando Gentilini in dodal, da to ni bilo storjeno v dogovoru z mednarodno skupnostjo. Podobno je dejala tudi Maja Kocijančič, predstavnica za stike z javnostjo v pisarni visoke predstavnice unije za zunanjo in varnostno politiko, Catherine Ashton.

Zdi se, kot da Slovenska ljudska stranka lovi volivce tudi med konzervativnimi newyorčani. Vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik namreč ministra za delo, družino in socialne zadeve Ivana Svetlika sprašuje, na kateri pravni podlagi je ministrstvo ženski v istospolni zvezi odobrilo posvojitev biološkega otroka partnerice. Minister naj bi po mnenju Presečnika skušal tako vplivati na javno mnenje pred začetkom uradnega zbiranja podpisov za referendum o družinskem zakoniku. Presečnik prav tako meni, da želi ministrstvo izvajati politiko izvršenih dejstev in tako trditi, da je posvojitev otrok s strani istospolnih parov že praksa.

Presečnik žal za pogovor ni bil dosegljiv, smo pa dobili utemeljitev z ministrstva za delo glede omenjene posvojitve. Na ministrstvu pravijo, da Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v 135. členu pri možnosti dostopa do enostranske posvojitve oseb ne loči glede na njihov partnerski status, saj ne zahteva niti obstoja zakonske zveze niti zunajzakonske skupnosti niti kakršnekoli druge partnerske skupnosti, ampak lahko otroka posvoji vsakdo kot posameznik. Z vidika obstoječe zakonodaje bi bilo kakršnokoli zanikanje možnosti posvojitve otroka istospolnega partnerja pravno nedopustna diskriminacija na podlagi spolne usmerjenosti, še dodajajo na ministrstvu.



Komentarji
komentiraj >>