OFF NAPOVEDNIK

Argument, da so si ženske v veliki meri same krive za spolno nadlegovanje moških, je že star. Temelji na tem, da se moški v primerih, ko ženska ne zakrije popolnoma svojih ženstvenih delov telesa, kar se bere, da je izzivalno oblečena, ne more upirati svoji seksualni razdraženosti. Zaradi prevlade nagona nad lastno presojo takšen moški ni kriv za storjeno nasilje. Krivda je tako na strani ženske. Čeprav nova brošura, ki jo je sponzorirala rimska mestna občina, nikjer česa takšnega ne trdi, pa vseeno potiho sprejema logiko tega mišljenja. Gre za brošuro z naslovom „Varnost, luksuz, ki si ga danes ženske želimo privoščiti“, v kateri so nanizani nasveti v stilu „ne hodite po temnih ulicah“, ali „ne nosite izstopajočih oblek“ in še bolj poneumljajoči kot ta, kako naj nosijo svoje torbice v nakupovalnih vrečkah ali pa, da naj imajo v svojih mobilnikih stalno vtipkano številko policije.

Če brošura ne bo obrodila sadov in bo nasilje na rimskih ulicah ostalo nespremenjeno ali se bo v najslabšem primeru celo povečalo, lahko v prihodnosti verjetno pričakujemo nove, bolj radikalne nasvete. Aktualnopolitična redakcija Radia Študent v ta namen ponuja ultimativno rešitev, da do spolnega nasilja na delovnem mestu in na ulicah ne bi več prihajalo. Ženske, ostanite doma in poskrbite, da v stanovanje ne spustite nikogar, razen vam znanih oseb.

Vi pa berete OFF program Radia Študent, ki nasvetov ponavadi ne deli.

OFF PROGRAM

V samomorilskem napadu v Afganistanu je bil ubit župan Kandaharja Gulam Hajdar Hamedi. Župan največjega mesta na jugu države je umrl, ko se je med njegovim pogovorom z meščani na dvorišču mestne hiše razstrelil samomorilski napadalec, ki je imel eksploziv skrit v turbanu. Odgovornost za napad so že prevzeli talibani. Kandaharskega župana so ubili samo dva tedna po uboju Ahmeda Valija Karzaja, tako imenovanega "kralja Kandaharja", ki je veljal za najvplivnejšega moža v regiji in domnevnega mamilarskega barona, sicer pa je bil brat afganistanskega predsednika Hamida Karzaja.

Nekdanji egiptovski predsednik Hosni Mubarak, ki naj bi mu prihodnji teden sodili zaradi smrti skoraj 900 protestnikov med 18-dnevno vstajo v Egiptu, v bolnišničnem priporu zavrača hrano in tekočino, zaradi česar naj bi postal zelo šibek. Po navedbah njegovega zdravnika Asema Azama je Mubarakovo zdravstveno stanje skoraj stabilno, vendar pa trpi za hudo depresijo. Zdravnik je še pojasnil, da bodo dolgoletnega egiptovskega predsednika najverjetneje začeli hraniti intravenozno, če se bo njegovo stanje poslabšalo. Sojenje Mubaraku, njegovima sinovoma Gamalu in Ali, nekdanjemu notranjemu ministru Habibu al Adliju in šestim policistom naj bi se začelo tretjega avgusta. Če bodo spoznani za krive, jih lahko doleti tudi smrtna kazen.

Prehodna tunizijska vlada je za nedoločen čas podaljšala izredne razmere, kar seveda pomeni, da se za nedoločen čas odpravljajo številne državljanske pravice. Izredne razmere so v državi sicer uvedli po strmoglavljenju tunizijskega predsednika Ben Alija 14. januarja, potem so jih čez dober mesec podaljšali do konca julija, včeraj zvečer pa je bil tunizijskem v uradnem listu objavljen odlok o podaljšanju izrednih razmer za nedoločen čas. Razmere v državi so se po padcu Ben Alija v Tuniziji za mnoge državljane še poslabšale. Med drugim se državi letos obeta ena najslabših turističnih sezon v zadnjih letih.

Zveza Nato je libijskega voditelja Moamerja Gadafija posvarila, da bodo Natova letala začela napadati civilna poslopja, če bodo njegove sile iz teh objektov še naprej izvajale napade. Predstavnik zavezništva Roland Lavoie je v Bruslju dejal, da Gadafijeve sile vse pogosteje uporabljajo civilne objekte, iz katerih napadajo upornike in Natove sile. Povedal je še, da so objekti s tem izgubili status civilnega objekta, ki jih ščiti pred napadi, in postali potencialne Natove tarče. Ob tem je koordinator Združenih narodov za humanitarno pomoč Laurence Hart sporočil, da je ekipa Združenih narodov med enotedensko misijo ugotovila, da v Tripoliju že primanjkuje zdravil, medtem ko se hrana še lahko dobi, vendar je vse dražja. Vedno večji problem pa sta po Hartovih besedah tudi gorivo in gotovina.

V Oslu so zaradi sumljive prtljage, ki je bila puščena blizu enega od tirov, evakuirali del glavne železniške postaje. Po besedah predstavnika norveških železnic je grožnjo predstavljal kos zapuščene prtljage ob tiru 19, zaradi česar so v okolici tira prenehali voziti tudi vlaki in avtobusi. Policija v preiskavi ni razkrila nič sumljivega, zato so poostreni varnostni ukrepi že preklicani in postaja spet obratuje. Stopnja pripravljenosti se je na Norveškem povečala po dvojni tragediji, ki se je zgodila v Oslu in na bližnjem otoku minuli petek.

Razmere na severu Kosova se po včerajšnjih spopadih med pripadniki posebnih enot kosovske policije in Srbi umirjajo. Kosovski specialci so se tako že umaknili z mejnih prehodov, nad katerima so nameravali včeraj prevzeti nadzor. Spomnimo, da je v spopadih umrl en pripadnik kosovske policije, ranjenih naj bi bilo tudi več Srbov. Maja Kocijančič iz urada visoke predstavnice Evropske unije za zunanjo in varnostno politiko, Catherine Ashton, je za Radio Študent takole sporočila stališče Ashtonove glede napetosti na severu Kosova:



Zadnje napetosti so posledica uvedbe embarga na uvoz srbskih izdelkov s strani Kosova zaradi nepriznavanja kosovskih carinskih pečatov s strani Srbije. Ta je sicer zaradi včerajšnjih dogodkov že zahtevala sklic izrednega zasedanja Varnostnega sveta Združenih narodov. Medtem je bila motorizirana četa slovenskega kontingenta v okviru Kforja včeraj zvečer pridodana bojni skupini Vzhod na severu Kosova. Iz sporočila ministrstva za obrambo se je motorizirana četa 80 pripadnikov 23. slovenskega kontingenta premaknila iz matične baze v Peći, ki je na območju bojne skupine Zahod, v francosko bazo v Novem selu na severu Kosova. Četa je bila pridodana bojni skupini Vzhod in je trenutno del njihove taktične rezerve. Iz sporočila je še razbrati, da bo četa danes ali jutri zamenjala del enot bojne skupine Vzhod pri opravljanju nalog, med katere sodita patruljiranje in opazovanje na komunikacijah, ki vodijo k mejnim prehodom.

Premier Pahor z današnjim dnem zaključuje tridnevni obisk Izraela in zasedenih palestinskih ozemelj. Potem ko se je že srečal z izraelskim političnim vrhom in svetom za verske institucije, v katerem so zbrani voditelji treh glavnih verstev v Jeruzalemu, torej judovskega, islamskega in krščanskega, ravno poteka srečanje s predstavniki palestinskih oblasti v okupiranem Zahodnem bregu. Poleg že tolikokrat slišanih fraz o nujnosti zaupanja med Izraelci in Palestinci in celo postavljanja slovensko-hrvaškega arbitražnega sporazuma za zgled reševanja izraelsko-palestinskega spora, pa je šel Pahor tokrat dlje. Dejal je, da si ne želi, da bi palestinske oblasti septembra v Združenih narodih iskale priznanje enostransko razglašene neodvisnosti palestinske države in podporo za njeno članstvo v tej organizaciji. To bi po Pahorjevem mnenju dodatno zamajalo zaupanje med obema stranema in otežilo iskanje sporazumne rešitve problema. Kdo bi lahko to naivnost povzel bolje kot Jack Nicholson v filmu Mars napada?



Pa gre tu res za popolno Pahorjevo nepoznavanje zgodovine in okoliščin izraelsko-palestinskih odnosov ali za načrtno in odkrito pozicioniranje na izraelsko stran zaradi gospodarskih interesov Slovenije? Ne pozabimo, da je bila ravno krepitev gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Izraelom ena od pomembnejših tem Pahorjevega obiska Izraela. O Pahorjevi želji, da Palestinci ne bi prosili za podporo razglasitvi neodvisnosti, smo govorili z evropskim poslancem in nekdanjim zunanjim ministrom Slovenije Ivom Vajglom:



Na ministrstvu za zunanje zadeve sicer niso želeli komentirati razlik v stališčih predsednika vlade in zunanjega ministra. Kot rečeno, je Pahor postavil slovensko-hrvaški arbitražni sporazum za zgled pri reševanju bližnjevzhodnega konflikta, kar se zdi Vajglu naivno, smešno, celo groteskno, saj gre za popolnoma neprimerljivi situaciji. Izpostavlja pa vzporednico med slovenskimi in palestinskimi prošnjami za priznanje neodvisnosti.



Medtem ko Izrael nadaljuje z okupacijo in gradnjami nezakonitih naselbin na okupiranih ozemljih in zidu okoli Zahodnega brega ter blokado Gaze, pa bomo morda izjave predstavnikov izraelskih oblasti lažje razumeli, če se spomnimo še enega primernega odlomka iz filma Mars napada:



V občini Žužemberk med 22. in 31. julijem gostijo petdeset udeleženk in udeležencev 13. študentske delovne brigade Študentske organizacije mariborske univerze. Študenti prostovoljci pomagajo pri obnovi in ureditvi nekaterih žužemberških turističnih objektov ter okolice pokopališča v Hinjah. Tovrstnih mariborskih študentskih delovnih brigad se študenti iz vse Slovenije udeležujejo že od leta 1999. Njihov namen je s prostovoljnim delom pomagati manj razvitim in demografsko ogroženim občinam ter občinam, ki so jih prizadele naravne katastrofe.

OFF sta pripravila Gregor Kuhar in Boris Vasev.