Oddaja v celoti:

Burni dogodki na svetovnem spletu napovedujejo nove trende upora proti interesom kapitala. Ljudje, ki sami sebe imenujejo haktivisti, pri tem pa se skrivajo za psevdonimi in maskami, radi navajajo pisatelja in boema Oscarja Wilda, ki je nekoč dejal, da je človek popoln in iskren šele, ko se skriva za masko anonimnosti. Zato ljubosumno varujejo odprtost svetovnega spleta v obliki, v kakršni trenutno obstaja, pri tem pa svojim tarčam ne prizanašajo, tudi če se med njimi znajde priljubljeno in tehnično stabilno socialno omrežje Facebook. Anonymous to podjetje obtožuje sodelovanja z obveščevalnimi službami in zasebnimi varnostnimi podjetji, katerim domnevno omogoča dostop do podatkov svojih uporabnikov. Facebook prav tako ne omogoča popolnega izbrisa uporabniškega računa, saj osebni podatki ostanejo v njegovi bazi, račun pa je mogoče le suspendirati do ponovne aktivacije.

Da bi javnosti približali motive, načine delovanja in samo kulturo anonimnih, smo se odločili preveriti, ali je gibanje res nekaj novega, ali pa so vodilni misleci upora nekaj podobnega že predvideli in napovedali.

Čeprav je Anonymous neopredeljiva masa ljudi, ki oprijemljivo podobo dobi šele v posameznih operacijah, ga zaznamuje močan kulturen vpliv spletnega foruma za izmenjavo slik 4Chan. Pri tem ni popolnoma jasno, ali se je hekerska kultura v takšni obliki dejansko razvila na tem forumu, ali pa so ga hekerji preprosto vzeli za svojega. Največ unikatnih obiskov naj bi na omenjeni spletni strani, dnevno več kot 10 milijonov, dobival razvpiti podforum /b/, ki ga osebam z izrazitejšimi moralnimi kompleksi odsvetujemo. Značilnost 4Chana je, da ne hrani arhivov. Ko uporabniki posamezno temo nehajo komentirati, ta izgine – to se zaradi velike množice ljudi dogaja zelo hitro, saj večina prispevkov ne obstaja več kot 15 minut. Zaradi tega nekateri o vselej aktualnem 4chanu govorijo kot o kolektivni zavesti sveta, če pri tem ne pomislimo, da je njegov stereotipni obiskovalec bel predmestni najstnik z domnevno socialnim kompleksom in zlobnim humorjem, ki se nikoli ne naveliča naslajanja nad tujo nesrečo.

Tako je nastanek in razvoj Anonymousa v intervjuju za ameriško televizijsko oddajo Democracy Now opisala Gabriella Coleman, profesorica za medije, kulturo in komunikacijo na newyorški univerzi in tudi aktivistka anonimnih, ki na IRC serverju Anonops.li deluje pod vzdevkom Biella:



Ta prispevek že z omenjanjem podforuma /b/ krši prvi dve pravili interneta, kar je le ena od množice tako imenovanih meme-ov, ki jih je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja ateistični filozof Richard Dawkins definiral kot kulturni sinonim gena. Meme je torej kulturni predznak, s katerim je definiran vsakdo, ne da bi se tega sploh lahko zavedal. Zaradi majhnega razpona pozornosti, ki je povprečen spletni uporabnik praktično nima, se ti memi kompresirajo v smešne sličice, opremljene z jedrnatim tekstom. Med najbolj klasičnimi primeri tega so demotivatorji. Ti so se spočeli kot norčevanje iz motivacijskih fotografij, ki jih šefi radi obešajo v pisarne svojih podrejenih, da bi iz njih iztisnili kar največ skupinskega duha in produktivnega dela.

Urbana govorica pa je s pojavom interneta postala bogatejša za nov pojem. Tako imenovano trollanje je ključna značilnost anonimnega interneta, na katerem se lahko vsak predstavlja kot 16-letna deklica. Povprečen troll se bo praviloma pretvarjal, da zastopa neko radikalno ali neumno stališče, nato pa se bo naslajal nad izlivi besa, ki ga njegova umetnost sproža med ostalimi uporabniki spleta. Trollanje je tudi poglaviten razlog, zaradi katerega bo dostojanstven obiskovalec 4Chana tega odpisal kot leglo diskriminacije in primitivne kulture, pri tem pa bo morda popolnoma spregledal, da je zašel v jamo, polno lačnih trollov. 4Chanovci v svojih masovnih napadih mobilizirajo velike množice teh bitij, ki na spletu prežijo na posameznike, identificirane kot mehkužne, in jih skušajo pripeljati do roba norosti. Spletni svet se namreč ne zmeni za politično korektnost, na njem imamo vsi možnost biti enakovredno prikriti, zato bi po tej filozofiji morali biti tudi enakovredno trollani.

Pomen trollanja gre iskati v njegovem razvrednotenju različnih ideologij, tabujev ali svetosti avtoritet. Pojasniti bi se ga dalo kot standard kvalitete, saj uporabnike interneta uči, naj ne verjamejo na prvo žogo, ampak naj pri sebi razvijejo čut, ki jim bo pomagal ločevati zrno od plevela. Slednje je še posebej pomembno, ko se poskusimo priključiti na katerega od anonimnih IRC serverjev ali spletnih portalov. V vzdušju bolj ali manj odkrite paranoje potekajo izmenjave mnenj od anarho-kapitalističnih libertarcev, katerih roka vselej počiva na puškinem kopitu in želi privatizirati vse javne dobrine, pa vse tja do anarhistov, ki sovražijo birokracijo v vsaki od njenih pojavnih oblik. Potrebno se je zavedati, da sta to le obe skrajnosti bogatega spektra, ki ga v sebi združuje množica anonimnih, katere merilo pa se glasi, da je vsak le troll, dokler ne dokaže nasprotno, podobno kot je teorija zarote le teorija, čeprav bi njeni zagovorniki skeptike raje odpravili kot žrtve buržoazne ideologije ali, kot meni druga skrajnost politične palete, lutke zionističnega nadzora nad mediji.

Čeprav je vsaj površna seznanjenost s kulturo 4Chana priporočljiva, to ni pogoj za aktivizem v vrstah anonimnih. Programer Peter Fein je v intervjuju za Democracy Now opisal, kako se je seznanil z anonimnimi in kako jim sedaj pomaga:



Opisuje tudi, kako je njegova skupina v sodelovanju z Anonymousom pomagala pri severnoafriških revolucijah:



To nas pripelje do samega procesa gibanja, ki ga tradicionalne teorije tako težko umestijo. Anonymous se rad pohvali, da nima voditeljev, vendar to ni tehnično upravičeno, saj se kljub temu organizira v operacije, ki imajo meritokratično poveljniško strukturo. V praksi je podoben množici, ki je pripravljena začasno podpreti voditelja, ki odpira primerna vprašanja, ko pa so ta zaključena, je tudi voditelj pozabljen - ker ta v osebi nikoli ni obstajal, ga je tudi nemogoče kovati v kult osebnosti. Takšni voditelji smejo ob pravilni podpori govoriti v imenu Anonymousa, če pa ta pooblastila prekoračijo, bo podpora preprosto upadla. V primeru, da jih zlorabijo, pa bo zelo verjetno sledil javni linč v obliki popolnega viharja trollanja ali celo najhujša sankcija - razkritje identitete oziroma de-anonimizacija osebe, ki si je neupravičeno drznila govoriti v imenu vseh.

S podobnimi družbenimi gibanji se v svojem filozofskem opusu ukvarja italijanski filozof Antonio Negri, ki se je pred nekaj meseci ustavil na predavanju v Ljubljani. Ob tej priložnosti smo ga vprašali, ali bi pojav gibanja Anonymous lahko opredelili s filozofsko kategorijo multitude, ki jo v svojih zadnjih delih napoveduje kot nosilko prihajajočih družbenih sprememb:

Negri, ki je v srcu še vedno marksist, v pojmu proletariata ne vidi več nosilca razrednega boja. To vlogo so proletariatu pripisali komunistični teoretiki, ki so potrebovali jasno definirano socialno kategorijo, s katero bi lahko načeli interese kapitala. Multituda želi v tem smislu preseči omejitve ekskluzivno delavskega razreda, saj prepoznava, da se proti kapitalu mobilizirajo tudi druge družbene skupine, pri čemer so njihovi vzgibi lahko popolnoma drugačni. Multituda tudi ni kategorija, ki bi vase sprejela vse deprivilegirane. Raje kot to prepozna razlike in dinamike, ki jih porajata konflikt in sloga med posamezniki, zato je multituda fleksibilen pojem, ki združuje posameznike iz različnih ozadij, da med njimi odkrije skupen interes.

Koncept multitude, ki ga je v zahodno misel uvedel Baruch Spinoza doslej ni bil najbolje sprejet, saj ga je nadvladal Thomas Hobbes s svojo mislijo naroda. Vendar je Negri do Hobbsovega koncepta kritičen, medtem ko je multituda organizirana horizontalno, je narod arhetip vertikalne hierarhije, ki svojo suverenost črpa v podložnikih, moč pa združuje v telesu suverena oziroma vladarja.



Multituda je torej horizontalna organizacija, ki za potrebe planiranja ne potrebuje dolgoročnosti niti centralne avtoritete. Ko se bo od nje pričakovalo odziv, se bodo osnovale celične formacije, ki bodo nudile primerne rešitve, sama multituda pa bo formalno prevzela najboljšo od predlaganih. V tem smislu korenin Anonymousa resnično ne gre iskati na 4Chanu, ampak v spletnih kolektivih programerjev, ki so snovali odprtokodne programske rešitve za operacijski sistem Linux. Odprtokodna skupnost namreč deluje po podobnem principu, vsak lahko pregleda kodo in vsak jo lahko spreminja po svojih potrebah. Skupnost pa v formalnih izdajah povzame najboljšo med predlaganimi rešitvami ter jo razširi med vse uporabnike. Zaradi formalne izdaje so lahko tudi laiki prepričani, da je koda čista in kvalitetna, če pa so glede tega v dvomih, jo lahko še vedno pregledajo sami.

Omeniti velja, da se Anonymous v polni meri zaveda svojih kapacitet, ki mu jih nudi zaledje množice. To nazorno kaže tudi v priljubljenem sloganu 'Mi smo legija, saj smo mnogi', ki so si ga z veliko mero trollanja sposodili iz Biblije, v kateri Lucifer s tem odgovorom postreže Jezusu, ko ga ta vpraša po imenu. Anonimneži, s katerimi smo se pogovarjali na IRC serverjih, razumejo Anonymous kot idejo, ki ji ni mogoče pripisati konkretnega izvora, saj je bila vselej prisotna med ljudmi, ki so upali spregovoriti brez strahu pred posledicami. Zato je z njihovega stališča iskanje izvora Anonymousa popolnoma brezpredmetno. Danes te ideje živijo na IRC serverjih in množici Chanov, ki jih tvorba konsenza ne doseže, leta 1994 so obstajale na tedanjih BBS in VAX sistemih, pred tem so se šepetale v pivnicah in kleteh odporniških gibanj, vselej pa so jih širili ljudje, ki so brez strahu spregovorili proti nepravičnosti in si drznili analizirati stvari, potisnjene na rob javne zavesti.

Ko Anonimneži svojo idejo opisujejo novincem, jo radi karikirajo z jato ptic. Vsi jo dojemamo kot homogeno, saj se premika v isto smer, vendar jo vsak trenutek lahko zapustijo posamezne skupine ptic in se ji pridružijo nove. Te nove lahko popolnoma spremenijo smer gibanja celotne jate. Vrste Anonymousa zato niso trajne in jih ne polnijo isti ljudje. Ko se posameznik odloči, da potrebuje idejo, se lahko pridruži Anonymousu in v njegovih vrstah brez strahu izrazi svoja stališča, nato pa se ponovno vrne v identiteto realnega življenja.

Anonymous bi zato bilo primerno opisati kot množico, ki je prvič v zgodovini človeštva organizirana s tehničnim nosilcem svetovnega spleta, na katerem so informacije prosto dostopne vsem. Zato ni presenetljivo, da je do večje mobilizacije prišlo ravno v trenutkih, ko so različne nacionalne vlade začele razmišljati o ukinjanju spletne nevtralnosti in na podlagi avtorskih pravic posegati v samo spletno kulturo, ki ji je kršenje intelektualne lastnine v času, ko se da umetnino digitalno reproducirati, nekaj popolnoma samoumevnega. Anonymous je odprto in transparentno gibanje, katerega vrste so odprte vsem. V primeru, da čutite, da bi vaš razlog lahko bil tudi njihov, ali obratno, jih poiščite na internetu in se tudi sami naučite, kako po njem brskati anonimno ali celo dostopati do njegove senčne strani, kamor luč Googla nikoli ne posije – anonimnega darkneta.

Duh časa je iskal Luka Tetičkovič, inb4 summerfag.

POPRAVEK: Facebook račun je mogoče izbrisati, vendar je za to potrebno uporabiti direktni link:https://ssl.facebook.com/help/contact.php?show_form=delete_account