Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
KAM GRE DNAR? (1534 bralcev)
Petek, 26. 8. 2011
Boris V.



Folklorno naslovno vprašanje, ki je zaradi vsesplošne demagogije postalo navidez retorično, čeprav je odgovor javnost velikokrat zgolj predvidevala, bo od tega tedna naprej deležno bolj premišljenih odgovorov. Tako vsaj upajo pri Komisiji za preprečevanje korupcije, ki je lansirala spletno aplikacijo Supervizor. Ta bo kot orodje, ki javnosti omogoča vživljanje v vlogo Big brotherja, sicer nedvomno pripomogel k boju proti korupciji, vendar, ali bo predstavljal tudi neko prelomno točko v tem boju?

Folklorno naslovno vprašanje, ki je zaradi vsesplošne demagogije postalo navidez retorično, čeprav je odgovor javnost velikokrat zgolj predvidevala, bo od tega tedna naprej deležno bolj premišljenih odgovorov. Tako vsaj upajo pri Komisiji za preprečevanje korupcije, ki je lansirala spletno aplikacijo Supervizor. Gre za aplikacijo, sicer del širšega projekta Transparentnost, ki vsem, ki imajo dostop do spleta, osvetljuje tok denarja od javnega k zasebnemu. Spletni iskalnik omogoča vpogled v poslovanje subjektov na relaciji javni-zasebni sektor. Tako lahko slehernik ugotovi, kdo vse je prejemnik okoli 4,7 milijarde evrov davkoplačevalskega denarja na leto. Iskalnik je uporabnikom precej prijazen. V iskalno okence zgolj vpišete ime organa, recimo ministrstvo za zunanje zadeve, in dobite seznam vseh zasebnih poslovnih subjektov, ki so s tem ministrstvom poslovala. Iskanje lahko obrnete, vtipkate ime podjetja in izpiše se seznam, od katerih javnih organov je to podjetje prejemalo sredstva. Supervizor sicer pokaže le transakcije, opravljene po 1. januarju 2003, prav tako pa omogoča vpogled le v zneske in ne tudi v njihove namene.

Aplikacija Supervizor ima tako namen vključiti širšo javnost v nadziranje porabe javnih sredstev, a javnost je imela v te transakcije vpogled že do zdaj. Podatke je aplikacija namreč pridobila iz registrov Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve - AJPES, iz seznama davčnih zavezancev, od Uprave za javna plačila, s strani Ministrstva za finance in Uradnega lista Republike Slovenije. Prednost Supervizorja je tako predvsem v enostavnosti dostopa do teh informacij in njihovi zgoščenosti na enem mestu.

Rok Praprotnik, namestnik predsednika Komisije za preprečevanje korupcije, tako predstavi namen Supervizorja in napoveduje nadaljnje delo na tem področju:

Z nadzorom nad porabo javnih sredstev se v prvi vrsti ukvarja Računsko sodišče. Po besedah njegovega predsednika Igorja Šoltesa pa bo Supervizor koristil tudi njim:

Sama Komisija za preprečevanje korupcije opozarja, da je podatke od prej naštetih virov zgolj povzela in ne garantira njihove natančnosti. Prav tako, kot smo že dejali, aplikacija sama ne omogoča vpogleda v namen transakcij, to pa odpira in je že odprlo nekaj vprašanj glede upravičenosti izstopajočih nakazil. A tudi do teh podatkov je javnost upravičena. Posameznik lahko namreč po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja dobi dodatne informacije o namenu nakazil. Kljub priznavanju koristnosti Supervizorja Šoltes opozarja tudi na morebitna tveganja:

Kako na te pomisleke odgovarja Praprotnik s protikorupcijske komisije?

Druga pomanjkljivost Supervizorja pa je ta, da aplikacija ne omogoča vpogleda v transakcije pravnih oseb zasebnega prava, ki so sicer v 100-odstotni lasti države ali lokalnih skupnosti. Govorimo o Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji, železnicah, komunalnih podjetjih in tako naprej. Ti subjekti namreč poslujejo prek računov pri komercialnih bankah, ti podatki pa protikorupcijskih komisiji niso dostopni, razen v primeru konkretnega suma korupcije. Simona Habič, predsednica Društva Integriteta Transparency International Slovenija, ki se posveča etičnosti javnega delovanja, sicer pozdravlja aplikacijo Supervizor, a hkrati pogreša določene stvari:

Habičeva izpostavlja pomembno področje, na katerem prihaja do ogromnih izgub javnih sredstev:

A vrnimo se k osnovnemu poslanstvu Supervizorja. Njegov namen je torej nekakšno vključevanje širše javnosti v nadzor nad porabo javnih sredstev. S tem večanjem pozornosti se želi proti korupciji delovati preventivno. Enostavnost dostopa do podatkov, kam gredo sredstva vseh nas, je vsekakor pomembna, lahko bi rekli celo samoumevna, a vendarle: ni potreba po vključevanju javnosti na neki način tudi nezaupnica delovanju obstoječih organov, poklicanih za boj proti korupciji in nesmiselnemu trošenju javnih sredstev? Rok Praprotnik:

Isto vprašanje smo postavili tudi predsedniku Računskega sodišča:

Aplikacija, ki je sicer šele v začetni fazi in se bo še izpopolnjevala, kaže na zavzetost protikorupcijske komisije pri svojem delu. Namestnik predsednika komisije opozarja, da so opravili delo, ki bi ga moral narediti drug organ:

V času, ko je tako imenovano outsourcanje postalo nekaj samoumevnega in raznorazni državni in lokalni organi najemajo zunanje strokovnjake, recimo na pravnem področju, namesto da bi se oprli na lastne pravne službe, je dejstvo, da je komisija aplikacijo razvila sama, z enim zunanjim pomočnikom, ki je delal pro bono, osvežujoče:

Supervizor je požel veliko zanimanja domače javnosti, glas o tej aplikaciji pa se širi tudi v tujini. Pa je Supervizor unikum? Ali so podobne storitve na voljo tudi v drugih državah? Praprotnik:

O izkušnjah iz tujine je nekaj povedala tudi Simona Habič iz društva Integriteta:

Se bodo večna ugibanja, podtikanja, očitki o klientelizmu zdaj bodisi končali bodisi utemeljili? Težko verjetno glede na dejstvo, da je politikantska diskreditacija, eno od priljubljenih sredstev komuniciranja z oponenti, imuna na dejstva. Supervizor bo kot orodje, ki javnosti omogoča vživljanje v vlogo Big brotherja, sicer nedvomno pripomogel k boju proti korupciji, vendar, ali bo predstavljal tudi neko prelomno točko v tem boju? Namestnik predsednika Komisije za preprečevanje korupcije Rok Praprotnik:

Mimogrede: Zavod Radio Študent je v zadnjih osmih letih in pol v ohranjanje frekvence 89,3 vložil natanko 526.566 evrov ter 4 cente skupnega denarja.

Kultiviral je Boris Vasev.



Komentarji
komentiraj >>