NAPOVEDNIK

Čez vikend je v Lendavi potekalo tradicionalno tekmovanje v kuhanju bograča, imenovano Bogračfest. Prireditev je začinilo tudi dejstvo, da je Lendava prejšnji petek postala svetovna prestolnica bograča, jedi, ki je v Prekmurju tradicionalna. Radio Študent sicer ni sodeloval na tekmovanju, kot to redno počne na novinarski golažijadi. Povejmo, da je na Bogračfestu zmagala ekipa term Lendava, druga je bila ekipa oddaje na Radioteleviziji Slovenija Mostovi - Hidak, tretja pa ekipa Eko-park. Več o Bogračfestu in nazivu Lendave kot svetovne prestolnice Bograča nam bo povedal direktor prireditve Igor Kolenko:



Kakšen pa je klasičen recept za Bograč v Lendavi:



Berete bograč OFF program Radia Študent!

OFF PROGRAM

Sirska vojska že drugi dan napada mesto Deir al-Zour na vzhodu države. Vojska je prav tako ponovno vstopila v vzhodni del mesta, včeraj pa je v njenih napadih izgubilo življenje vsaj 50 ljudi. Medtem se pritiski iz regije na predsednika Sirije Bašarja al Asada še stopnjujejo. Tako je kralj Savdske Arabije Abdulah dejal, da je uporaba nasilja proti protestnikom v Siriji nesprejemljiva, in pozval sirsko vlado, naj izvede konkretne reforme in ustavi nasilje proti protestnikom, preden bo za to prepozno in bo vlada obsojena na propad.

Vodja Nacionalnega prehodnega sveta v Libiji Mustafa Abdul Džalil je dejal, da je Moamer Gadafi še vedno grožnja za Libijo, čeprav uporniki zasedajo že večino ozemlja države. Tako je Džalil na sestanku v Dohi pozval zvezo Nato in druge zaveznike, naj še naprej pomagajo upornikom v boju proti Gadafiju. Po Džalilovih besedah bi lahko Gadafijeve sile še vedno izvedle brutalne protinapade. Medtem so uporniki na poti do Gadafijevega rojstnega mesta Sirta zavzeli manjše mesto Nofilia. Predstavniki Nata so dejali, da bodo nadaljevali napade iz zraka na Gadafijeve sile, mandat pa se jim izteče konec septembra. Če do takrat spopadi ne bodo končani, bodo morale članice Nata ponovno glasovati o podaljšanju mandata.

Visoka predstavnica Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Catherine Ashton se je v Jeruzalemu z izraelskimi voditelji pogovarjala o zastoju v tako imenovanem bližnjevzhodnem mirovnem procesu in izrazila željo, da se pogajanja obnovijo. V okviru tridnevnega obiska v regiji se je že pred tem s Palestinci pogovarjala o njihovih prizadevanjih za priznanje palestinske državnosti v Združenih narodih. Cilj obiska Ashtonove naj bi bil spodbuditi Izraelce in Palestince, naj obnovijo neposredna pogajanja, ki so jih zaradi neprestane nezakonite gradnje izraelskih naselbin na zasedenih ozemljih prekinili septembra lani.

V luči približevanja septembrskega zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov, na katerem nameravajo Palestinci zaprositi za priznanje države in članstvo v Združenih narodih, je izraelski obrambni minister Ehud Barak prispevek Evrope k tako imenovanemu mirovnemu procesu izpostavil kot posebej pomembnega. Ashtonova je dejala, da Evropska unija ne odreka legitimnosti namere Palestincev, da zaprosijo za priznanje neodvisnosti pri Združenih narodih, a da se bo glede podpore odločila na podlagi konkretnega besedila predlagane resolucije. Sicer mora neodvisnost potrditi tudi Varnostni svet, kjer pa imajo Združene države Amerike, neomajne zaveznice Izraela, pravico do veta, ki jo bodo tudi izkoristile.

Japonska vladajoča demokratska stranka je za novega vodjo izbrala dosedanjega finančnega ministra Jošihika Nodo, ki bo zamenjal tudi sedanjega predsednika vlade Naota Kana. Nodo bo v torek po pričakovanjih za novega predsednika vlade potrdil japonski parlament, kjer ima Demokratska stranka večino. Noda je bil za novega vodjo vladajoče stranke izvoljen v drugem krogu glasovanja, v katerem se je za vodilni položaj pomeril z nekdanjim ministrom za trgovino in industrijo Banrijem Kajedo. Poleg njiju so se za položaj potegovali še nekdanji zunanji minister Sejdži Maehara, kmetijski minister Mičihiko Kano in nekdanji minister za promet Sumio Mabuči. Sedanjemu premierju Kanu so večkrat očitali, da se ni ustrezno spopadel s krizo po katastrofalnem potresu in cunamiju, ki sta 11. marca prizadela Japonsko, zaradi česar se je že več mesecev soočal s pozivi k odstopu. Noda, ki bo postal že šesti japonski premier v petih letih, je že dejal, da je naklonjen zmanjšanju odvisnosti države od jedrske energije. Predlagal je tudi veliko koalicijo z opozicijo, ki nadzoruje zgornji dom parlamenta in lahko blokira sprejetje zakonov.

Varnostni svet Združenih narodov razpravljala o razmerah na severu Kosova, potem ko so se julija razmere tam zaostrile zaradi namere kosovske vlade, da prevzame nadzor nad dvema mejnima prehodoma s Srbijo. Rusija je pred zasedanjem pripravila predsedniško izjavo, v kateri obsoja odločitev Prištine za uporabo sile in zahteva vrnitev na prejšnje stanje. S predloženim besedilom pa se več držav članic Varnostnega sveta, med njimi tudi Združene države Amerike, ne strinja. Srbski zunanji minister Vuk Jeremić je pojasnil, da ruska predsedniška izjava vsebuje tudi poziv, da se vsi predstavniki mednarodne skupnosti na območju, vključno s Kforjem in Eulexom, strogo držijo svojega mandata, ki temelji na resoluciji Združenih narodov 1244. Po mnenju županov štirih občin na severu Kosova, kjer živi večinsko srbsko prebivalstvo, so mirovne sile Kfor v posredovanju v zadnjih napetostih presegle svoje pristojnosti, medtem ko misiji Unmik in Eulex po njihovem mnenju ne izvajata svojih pristojnosti.

Američan John Clint Williamson je bil imenovan za glavnega tožilca posebne skupine preiskovalcev Eulex, ki bo preiskala obtožbe o trgovini s človeškimi organi na Kosovu. Poročilo kriminalnih dejanj in trgovine z organi med drugim obtožuje tudi sedanjega kosovskega premierja Hašima Tačija. Poročilo je pripravil posebni poročevalec Sveta Evrope Dick Marty, razkriva pa, da naj bi se Tači in vodstvo nekdanje osvobodilne vojske Kosova kot kriminalna združba konec 90. let prejšnjega stoletja poleg trgovine z mamili in orožjem ukvarjala tudi s trgovino s človeškimi organi. Tako naj bi na meji med Kosovom in Albanijo vodili centre, v katerih so zadrževali civiliste, med drugim tudi Srbe. Ujetnike so nato domnevno ubili, njihove organe pa prodali na črnem trgu.

Podizvajalci, ki si že mesece prizadevajo za poplačilo izvedenih del pri gradnji avtocest, se še niso opredelili glede vladnega predloga za reševanje problematike podizvajalcev z arbitražo. Minister za promet Patrick Vlačič naj bi jim predlog predstavil popoldne, šele nato se bodo odločali, ali je arbitraža res najboljša možnost. Še pred sestankom sicer pričakujejo tudi pisno gradivo ministrstva in sklep vlade, je zapisal predsednik Društva podizvajalcev v gradbeništvu Mirko Požar. Vlada je sicer na Vlačičev predlog Družbi za avtoceste Republike Slovenije – Dars - in podizvajalcem predlagala arbitražo. Po Vlačičevih besedah naj bi tako na Darsu kot podizvajalci sprejemali arbitražni postopek. O predlogih za arbitražo, o katerih ravnokar poteka sestanek med Vlačičem in Društvom podizvajalcev v gradbeništvu, smo spregovorili z Požarjem.



Poslanski skupini Socialnih demokratov in Liberalne demokracije Slovenije sta tudi uradno potrdili, da je njun kandidat za novega predsednika Državnega zbora poslanec Liberalne demokracije Ljubo Germič. Slednji bo za izvolitev na tajnem glasovanju potreboval absolutno večino, torej 46 glasov. Če bo izvoljen, bo zamenjal Pavla Gantarja, ki 1. septembra odstopa z mesta predsednika Državnega zbora. Zakaj je po mnenju vladajoče koalicije Germič prava izbira, nam bo povedal vodja poslanske skupine Socialnih demokratov Dušan Kumer:



Govorili smo tudi s kandidatom, sicer poslancem LDS, Ljubom Germičem in ga prosili, naj z nami deli svoje namere pri vodenju Državnega zbora:



Germičeva zgolj splošna vizija vodenja Državnega zbora dodatno krepi vtis, da je bil kot kandidat predlagan le iz formalističnih razlogov. Pa Germič pričakuje, da bo šlo v petek glasovanje po načrtu in bo izvoljen na mesto predsednika parlamenta?



Off sta pripravila Urh in Boris Vasev.