Pregled najaktualnejših študentskih in univerzitetnih dogodkov odhajajočega leta - 1. del
(dogodke (i)zbira Lucija G.)
Glede na to, da je danes za večino študentov zadnji študijski dan v tem koledarskem letu, bomo tudi v Univerzitetni redakciji za nekaj časa izpregli konje in vam eni zadnjih letošnjih oddaj “Kaj pa Univerza?” nanizali najpomembnejše študentske in univerzitetne dogodke prve polovice preteklega leta. Še z zadnjimi aktualnimi informacijami, ki bodo bržkone skope, vas bomo razvajali v ponedeljek, v torek pa sledi pregled dogodkov – drugi del.
Ponovoletna bera univerzitetnih informacij bo najbrž, tako kot preteklo leto, praznikom primerna.
Na Univerzi v Ljubljani so v začetku tega leta ugotavljali, da se učinkovitost in trajanje študija ne izboljšuje. Zaradi podvojitve števila študentov po letu 1990 se je pojavil tudi velik problem pomanjkanja učiteljev in asistentov ter njihova preobremenitev. Premike je zaznati pri posodabljanju podiplomskega študija in izboljšanju prostorskih pogojev in opremljenosti na nekaterih članicah Univerze v Ljubljani, je v poročilu o kakovosti Univerze v Ljubljani za leto 2002 med drugim ugotovila komisija za samoocenjevanje kakovosti in razvoja Univerze v ljubljani.
Med študenti, ki so se v prvi letnik študijskih programov ljubljanske univerze vpisali leta 1991, jih je v dobrih osmih letih študij uspešno končala le polovica.
S prvim januarjem je začel veljati novi Zakon o delovnih razmerjih, ki ga je po nekajletnih pripravah ter usklajevanju med socialnimi partnerji Državni zbor sprejel aprila lani. Takoj po sprejetju je Zakon dvignil veliko prahu zaradi zdaj že znamenitega 216.-tega člena, s katerim je v zakonu posebej urejeno delo dijakov in študentov. Kot začasno ali občasno delo lahko dijak ali študent opravlja tudi delo na delovnem mestu pri posameznem delodajalcu najdlje 90 dni brez prekinitve v posameznem koledarskem letu.
Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha. Omenjeni člen novega zakona zaenkrat ne povzroča nobenih preglavic. Delodajalec vam pač izpolni dve napotnici in je volk sit in koza cela.
Po nekaterih ocenah letna vrednost dela prek študentskih servisov presega 40 milijard tolarjev. Univerza v Ljubljani je tako pozvala odgovorna ministrstva in vlado, da vsaj z nekaj enostavnimi posegi v pravila uredijo posredovanje študentskega dela in obenem pridobijo sredstva, s katerimi je mogoče vsaj začeti reševati nekaj najbolj perečih finančnih problemov visokega šolstva. Med drugim so predlagali tudi dvig prispevka, ki ga plačajo delodajalci.
Na februarski seji je upravni odbor mariborske univerze soglašal s spremembami univerzitetnega statuta, ki jih je pred tem sprejel senat Univerze v Mariboru. Spremembe univerzitetnega statuta so ukinile akademski zbor kot organ univerze in ga tako izključile iz kandidacijskega postopka za izvolitev rektorja. Nad temi spremembami so bili najmanj navdušeni študenti, saj bi ukinitev akademskega zbora kot organa univerze izničila pomen študentskih glasov v kandidacijskem postopku za izvolitev rektorja.
Odlok o ustanovitvi Univerze na Primorskem, ki ga je državni zbor sprejel 29. januarja, je začel veljati 22. februarja. Izvršni odbor Zveze za Primorsko je ob tem izjavil, da je bil s sprejetjem tega odloka storjen "zgodovinski korak k hitrejšemu razvoju Primorske in Slovenije".
Po novem pravica do republiške štipendije pripada tudi tujcem. Ustavno sodišče je na pobudo treh tujih študentov razveljavilo določbo pravilnika o štipendiranju, po katerih lahko študentje uveljavljajo pravico do republiške štipendije le, če so slovenski državljani ali Slovenci brez slovenskega državljanstva.
V Sloveniji skoraj četrtino brezposelnih predstavljajo mladi. Na Ekonomski fakulteti je potekal Posvet o zaposljivosti mladih. Ukvarjali so se z vprašanji kako do zaposlitve po diplomi, kakšna je vloga fakultete pri zaposljivosti njenih študentov, ter kako lahko strokovna praksa poveča zaposljivost študentov.
Univerzitetni senatorji so na februarski seji razpravljali tudi o ustanavljanju Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana. Znanstveni svet Inštituta Jožef Stefan je v začetku tega leta namreč podprl ustanovitev omenjene šole in soustanoviteljstvo Univerze v Ljubljani.
Prej omenjena komisija se je dotaknila tudi problematike rednega in izrednega študija. Nedavno se je nek javni zavod namreč obrnil na Univerzo z vprašanjem, ali lahko zaposli študenta, ki ima status rednega študenta. Glede na prakso Univerze, po kateri se v redni univerzitetni študij vpisujejo tudi kandidati, ki so v rednem delovnem razmerju s polnim delovnim časom, bi se bilo treba načelno opredeliti do vprašanja, kaj ločuje redni in izredni študij in kako je z obvezno prisotnostjo rednega študenta v študijskem procesu.
Medtem ko se je ljubljanski ŠOU ubadal z rdečimi številkami, je Študentska organizacija Univerze v Mariboru izrazila ogorčenje nad delom vlade Republike Slovenije. Po dobrem letu in pol študentje niso zadovoljni z rezultati dialoga s slovensko vlado, saj v nobeni od prednostnih točk, ki so jih pred letom in pol določili na Svetu vlade RS za študentska vprašanja, ni prišlo do rešitev.
V pustno obarvanem mesecu sta na pustni torek Študentska organizacija Univerze v Ljubljani in Študentski svet stanovalcev pripravila poseben sprevod. Študentje so s tematsko obarvanimi maskami pred stavbami vlade, parlamenta in Mestne občine Ljubljana predstavnikom teh institucij predali peticijo, s katero so opozorili na pomanjkanje postelj v študentskih domovih.
Po eni izmed februarskih sej študentskega zbora ŠOU je predčasno prenehal mandat upravi Študentske organizacije Univerze v Ljubljani. Na seji so štirje študentski sekretarji podali odstopne izjave, kar po statutu ŠOU pomeni prenehanje mandata celotne uprave.
Predsednica nadzornega sveta ŠOU in tedaj že nekdanji predsednik uprave ŠOU sta isti dan vložila zahtevo za razpis študentskega zakonodajnega referenduma, na katerem naj bi študentje ljubljanske univerze odločali o "antikorupcijski reformi ŠOU". Študentje naj bi med drugim odločali o tem, ali naj se sredstva ŠOU razdeljujejo na podlagi razpisov in ali naj se ukine delo po projektih, ključne aktivnosti za študente pa se izvajajo kot stalne dejavnosti. Referenduma do zdaj še ni bilo.
Ob bližajočem se dnevu D, ko smo se prebivalci Slovenije, seveda tudi študenti, na referendumu odločali za ali proti vstopu v NATO, so v zvezi s to problematiko nekateri študentski in mladinski klubi, organizacije ali posamezniki iz množice do dogajanja v zvezi z vstopom v NATO večinoma apatičnih študentov, organizirali številne anti –NATO dogodke.
Na radiu študent smo izvedli okroglo mizo O problematiki morebitnega uvajanja šolnin v Sloveniji.
V tednu, ko smo dočakali prvi spomladanski dan, so začele padati prve bombe na Irak. Na dogajanje v Iraku se je odzval tudi ŠOU v Ljubljani. Predstavniki so v izjavi za javnost izrazili ostro nasprotovanje nasilnemu reševanju sporov, s katerim se daje prednost interesom posameznikov in gospodarsko-vojaškemu lobiju pred širšimi družbenimi interesi.
Kmalu smo dobili novega predsednika Študentskega zbora ŠOU v Ljubljani. Poslanci so za novega predsednika zbora izvolili Gregorja Bajca, študenta Fakultete za gradbeništvo in geodezijo. Bivši predsednik Študentskega zbora, Izak Matej Ciraj, je povedal, da je predstavitev novoizvoljenega predsednika potekala bolj v smislu "pohval za nazaj in dobrih želja za naprej", saj je Bajc v študentskih poslanskih vrstah dobro poznan.
Na mariborski Univerzi so duhove še vedno burile volitve novega rektorja. Mesto ob Dravi pa je obiskal Bushev predstavnik v Sloveniji Johnny Young. S prorektorjem Knezom sta se pogovarjala o možnostih za razširitev sodelovanja med slovenskimi in ameriškimi univerzami in inštituti.
Ljubljanski študentje Fakultete za družbene vede pa so končno dobili novo multimedijsko učilnico, ki združuje radijski in televizijski studio ter uredništvo klasičnih in elektronskih medijev. Dekan Fakultete za družbene vede, Igor Lukšič, je ob tem povedal, da je današnja konstrukcija realnosti predvsem medijska konstrukcija realnosti, zato je kvalitetno izobraževanje novinarjev še toliko bolj pomembno.
Skupina študentov in študentk, profesorjev in profesoric Filozofske fakultete in Fakultete za družbene vede ter posameznikov in posameznic je v sredo, 2. aprila organizirala manifestacijo “Študentje za mir”, s katero so izrazili glasen protest proti reševanju svetovnih problemov s pomočjo vojaške sile in opozoriti na nedopustno in neustavno ravnanje slovenske politike ob iraški krizi.
Aprila smo dobili nov študentski mesečnik, Študentski status. Že na prvi pogled je bilo jasno, da gre za ŠOU-vovsko glasilo. Za naslovnico so si izbrali kar fotografijo vhoda omenjene študentske organizacije.
V mestu ob Dravi se je zatikalo tudi pri ustanavljanju medicinske fakultete, v zmajevem mestu pa je duhove burila nastajajoča Ruplova diplomatska akademija v Portorožu. Ministrstvo za zunanje zadeve je s FDV-jem prekinilo sporazum o izvajanju specialističnega študija mednarodnih odnosov - bojda zaradi tega, ker je zmanjkalo študentov. Akademiji zaenkrat ne kaže dobro, prav tako še ni znana usoda umetniških akademij.
Ker dogodkov tega leta na področju univerze še ni zmanjkalo, vas avtorica Lucija G. vabi k poslušanju še naslednji torek, dogodke pa si lahko v miru preberete tudi na naši spletmni strani.
Komentarji
komentiraj >>