Že nekaj let države po vsem svetu intenzivno nadgrajujejo izobraževalne sisteme. Priče spremembam smo bili tudi v Sloveniji, najodmevnejša je bila zagotovo bolonjska reforma v visokem šolstvu, še pred tem pa devetletka v osnovnih šolah. Glavni povod za spremembe v izobraževanju je v prvi vrsti ekonomska potreba. Države se soočajo s problemom, kako mlade kar najbolj primerno izobraziti, da bodo našli svoje mesto v novih gospodarskih strukturah oziroma, da bodo nove gospodarske strukture te mlade najbolje izkoristile. Britanski avtor in mednarodni svetovalec na področju vzgoje in izobraževanja Ken Robinson vidi ta ekonomski razlog za reforme šolstva kot problematičen. Kako naj namreč pripravimo otroke na vstop v trg, za katerega ne moremo vedeti niti, kakšen bo čez nekaj dni. Tako paradigma „hodi v šolo, uči se, diplomiraj in dobil boš dobro plačano in udobno delo“ ne drži več. To dejstvo, skupaj z vsem bombardiranjem z informacijami s strani interaktivnih medijev, problem še poglablja. Današnji otroci nedvomno živijo v obdobju, ki je stimulativno bolj naporno kot kadarkoli v zgodovini. Ohranjati pozornost na relativno dolgočasnih vsebinah in zastarelih metodah učenja še nikdar ni bil večji izziv. Lep primer tega je trend v vzhodnih zveznih državah Združenih držav Amerike, kjer so otroci rutinsko diagnosticirani s hiperaktivnim sindromom in motnjami pozornosti ter seveda ustrezno zdravljeni z Adderallom in podobnimi tabletami za ustvarjanje zombijev. Da le ne gledajo skozi okno, ko poslušajo o vojni za neodvisnost.

Pri nas se je letos v osnovne šole uvedlo prenovljene učne načrte. Zakaj je do njih prišlo nam je razložil generalni direktor direktorata za vrtce in osnovno šolstvo na ministrstvu za šolstvo in šport Boris Černilec:



Bolj konkretno vsebino teh prenovljenih učnih načrtov nam je predstavila vodja oddelka za osnovno šolo na zavodu za šolstvo Fani Nolimal:



Govorili smo tudi z ravnateljem osnovne šole Prule v Ljubljani in znanim kritikom slovenskega šolskega sistema Dušanom Mercem, ki se je sicer vzdržal ocene prenovljenih programov, nam je pa povedal, kako se uveljavljajo spremembe v osnovnih šolah.



Merc je ravnatelj osnovne šole Prule že več kot dvajset let. Kako vidi razvoj slovenskega šolstva v tem obdobju?



S spremembami v šolstvu se na konkretni praktični ravni redno srečuje Maja Aleš, ki poučuje razredni pouk na osnovni šoli Stražišče v Kranju že 21 let. Strinja se, da je intelektualizem, na katerega je opozoril Merc, morda napačen korak v razvoju.



Zanimalo nas je tudi, kakšne rezultate dosegajo slovenski učenci v primerjavi z drugimi v Evropi. Boris Černilec:



Mednarodna raziskava PISA – Programme for international student assessment - 2009 je bila tista, ki je z rezultatom slovenskih učencev pri bralni pismenosti dvignila prah. Zakaj po njenem prihaja do nižjega nivoja razumevanja besedila, nam je povedala Maja Aleš:



Dušan Merc pa problem nizkih rezultatov na tem področju vidi v nizkem nivoju zahtev in preobremenjenosti učencev:



Pa imajo na tem področju šole kakšen manevrski prostor?



Vendar se ravno prenovljeni učni načrti ukvarjajo s to problematiko. Po novem naj bi namreč učenci imeli manj obveznih vsebin, učitelj pa več svobode za odziv na individualne potrebe učencev. Fani Nolimal:



Kako ocenjuje ta korak učiteljica Maja Aleš?



Kako pa na to gleda Dušan Merc? Se mu zdi to dober korak naprej?



Fani Nolimal iz zavoda za šolstvo smo tudi vprašali, kaj konkretno pomenijo te novosti oziroma ali bo prišlo do konkretnih sprememb ali pa so to zgolj, kot se je izrazil Dušan Merc, „strokovne točke v znanstveni hierarhiji“.



Novo šolsko leto je torej prineslo spremembe v učne načrte. Ti kažejo korak v pravo smer, vendar ni zagotovila, da bo prišlo tudi do konkretnih sprememb. Zavoljo prihodnosti, ki, kot pravi pregovor, leži na ramenih otrok, upajmo, da niso, kot se je izrazil Dušan Merc, le: