Spletni portal Wikileaks je na twitterju obelodanil, da je objavil vse njemu razpoložljive diplomatske depeše ameriške administracije. Wikileaks je skupno 251.287 ameriških diplomatskih depeš objavil, kakor je zagrozil že včeraj, brez redakcijskih posegov, na kar so se poleg Združenih držav Amerike negativno odzvale tudi medijski partnerji Wikileaksa in številne organizacije za človekove pravice. Opozorile so, da objava depeš brez redakcijskih posegov, v katerih so zaupniki ameriških diplomatov imenovani s polnim imenom in priimkom, ogroža varnost teh zaupnikov. Wikileaks se na očitke zaenkrat še ni odzval.

Države članice Evropske unije naj bi se po navedbah diplomatskih virov blizu Unije uspele dogovoriti o embargu na uvoz nafte iz Sirije. Naftni embargo, s katerim želi Evropska unija okrepiti gospodarski pritisk na sirskega predsednika Bašarja al Asada zaradi nasilnega obračunavanja s protivladnimi protestniki, naj bi začel veljati sredi novembra, vključuje pa prepoved nakupa, uvoza in prevoza nafte ter naftnih proizvodov iz Sirije. Embargo prepoveduje tudi kakršnekoli finančne in zavarovalniške storitve za omenjene dejavnosti. Države Evropske unije so se ob tem dogovorile tudi o razširitvi seznama oseb in ustanov, za katere velja prepoved potovanja ter zamrznitev premoženja še za štiri pripadnike sirskega režima in tri ustanove. Seznam sankcij je doslej sicer vključeval 50 predstavnikov režima in 5 ustanov.

Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev se je na štiristranskem vrhu v tadžikistanski prestolnici Dušanbeju zavzel, da bi o usodi Afganistana odločali v regiji. Medvedjev je v družbi afganistanskega, pakistanskega in tadžikistanskega kolega dejal, da dogajanje v Afganistanu leži na njihovih ramenih, zato bi morali okrepiti sodelovanje z regionalnimi organizacijami. Pri tem je imel v mislih predvsem Šanghajsko organizacijo za sodelovanje in Organizacijo pogodbe o kolektivni varnosti, v kateri so poleg Rusije vključene še večinsko osrednjeazijske države bivše Sovjetske zveze. Medvedjev se je zavzel tudi za zmanjšanje števila mednarodnih sil v Afganistanu.

Poslanci so s 45imi glasovi podpore in 36imi nasprotovanja izglasovali zahtevo za ustavno presojo napovedanega referenduma o družinskem zakoniku. Zahtevo je podprla večina poslancev SD, LDS, Zares, DeSUS in nepovezanih poslancev, proti pa so bili v poslanskih skupinah SDS, SLS in SNS. Poslanci so bili sicer bolj enotni pri noveli zakona o vinu, ki jo je podprlo kar 83 poslancev. Novela zakona določa, da bodo lahko pridelovalci vina, ki niso pravne osebe ali samostojni podjetniki, v primerih, ko bodo zaradi neurja ostali brez lastnega pridelka, vino pridelali tudi iz kupljenega grozdja. Poslanci so se še seznanili z odstopom Pavla Gantarja z mesta predsednika parlamenta, premier Pahor pa jih je obvestil, da bo bivšo notranjo ministrico Katarino Kresal začasno nadomestil njen strankarski kolega Aleš Zalar, ki je sicer tudi pravosodni minister. Poslance danes čaka še glasovanje o Ljubu Germiču iz LDS kot novem predsedniku državnega zbora.

Vlada je na željo sindikatov javnega sektorja le-tem predstavila predlog novele zakona o interventnih ukrepih, ki naj bi ga parlament obravnaval ob rebalansu proračuna za leto 2011 in ki predvideva skoraj popolno prepoved zaposlovanja v javnem sektorju do konca prihodnjega koledarskega leta. Sindikati so se na napovedane varčevalne ukrepe ostro odzvali in vladi predlagali, naj predlagano novelo zakona umakne. Zakaj, nam je povedal vodja pogajalske skupina dela sindikatov javnega sektorja, Dušan Miščević:



KrOFF je pripravil Nejc Marcen.