OFF NAPOVEDNIK

Nekateri so prepričani, da ne obstaja nič takega kot slaba reklama, mnogi pa se s tem ne strinjajo. Med njimi so tudi nekatere svetovno znane znamke oblačil. Vodilni pri francoski modni znamki Lacoste so tako policiji v Oslu poslali pisno prošnjo, v kateri zahtevajo, naj Andersu Behringu Breiviku, norveškemu teroristu, ki je 22. julija letos pobil 77 ljudi, preprečijo, da bi nosil njihova oblačila. Ta namreč vsakič, ko zapusti zaporniško celico, obleče pulover s prepoznavnim logotipom znamke s krokodilom. Še več, v svojem konfuznem manifestu, ki je po množičnem poboju zakrožil v svetovni javnosti, je zapisal celo, da bi morali prefinjeni ljudje, kot je on, nositi znamke, kakršna je Lacoste.

Da obleka naredi človeka, je že star rek. In če ga vzamemo resno, bi lahko rekli, da Breivik sploh ni največji zločinec, saj so ga oblačila in seveda vse tisto, kar pride zraven, pri oglaševanju svojih produktov naredila za zločinca prve vrste. Da je nekaj na tem, nakazuje tudi Adidas, ki v svojih oglasih poveličuje gangstersko kulturo. Na zdaj že ikonični fotografiji z nemirov je namreč izstopal prav mladenič, od glave do pet oblečen v oblačila te znamke.

Vi pa berete Off program Radia Študent, ki na znamke ne da dosti.

OFF PROGRAM

Libijski uporniki so vzpostavili posebne enote za iskanje nekdanjega libijskega voditelja Moamerja Gadafija, ki se skriva že od zavzetja Tripolija, 21. avgusta. Enote, v katerih bo sodelovalo več kot 200 pripadnikov, bodo po poročanju arabskih medijev skušale locirati Gadafija z izsleditvijo klicev njegovih pomočnikov. Tiskovni predstavnik libijskega nacionalnega prehodnega sveta Anis Šarif je ob tem dejal, da je izsleditev in prijetje Gadafija le še vprašanje časa. V Tripoliju so medtem po skoraj dveh tednih pomanjkanja ponovno vzpostavili oskrbo s tekočo vodo. Kot je sporočil prehodni svet, jim je uspelo ponovno vzpostaviti pretok vode iz zajetij na jugu države po prekinitvi, zaradi katere je bilo na širšem območju Tripolija brez vode skoraj štiri milijone ljudi.

Turški premier Recep Tayyip Erdogan je napovedal, da bodo turške ladje s humanitarno pomočjo za Gazo v prihodnje spremljale turške vojaške ladje, ki jih bodo ščitile pred morebitnim izraelskim posredovanjem. Ob tem je Erdogan dejal, da ne bodo več dovoljevali, da bi bile ladje s humanitarno pomočjo tarče izraelskih napadov, kar se je zgodilo v primeru turške humanitarne flote maja lani, ko je bilo ubitih devet turških državljanov. Dodal je, da če se kaj takega zgodi, se bo moral Izrael soočiti z ustreznim odgovorom. Izraelski minister za obveščevalne dejavnosti Dan Meridor je te napovedi označil za hude in resne. Turčija je sicer sprejela že več sankcij proti Izraelu. Med drugim je z njim prekinila vojaške in trgovinske odnose, od tam odpoklicala svojega veleposlanika in pred Meddržavnim sodiščem v Haagu sprožila postopek za spodbijanje legalnosti izraelske blokade Gaze.

Predsednik združenih držav Amerike Barack Obama je v govoru pred obema domovoma kongresa pozval kongresnike, da potrdijo zakon za delovna mesta. Ob tem pa je napovedal, da bo to sporočilo v naslednjih dneh ponesel v vsak kotiček Združenih držav. Obama je priznal, da je gospodarsko okrevanje zastalo in da milijoni Američanov potrebujejo pomoč vlade. Čeprav v govoru ni omenjal številk, pa je znano, da je s svojo administracijo pripravil 450 milijard dolarjev vreden paket ukrepov, tako imenovan „Zakon za nova delovna mesta“. Predlog novega zakona prinaša nove davčne olajšave, vlaganja v infrastrukturo, še posebej v šolsko, ter podaljšuje podpore za brezposelnost. Obama upa, da bodo predlog podprli tudi republikanci, vendar mnogi med njimi pravijo, da gre za stare liberalne zgodbe.

Pojutrišnjem, 11. septembra, bo deset let, odkar sta se zrušila dvojčka Svetovne trgovinske organizacije. Ob bližajoči se obletnici so ameriški mediji poročali, da obveščevalne službe preiskujejo poročila o domnevno verodostojnih, čeprav nepotrjenih grožnjah s terorističnimi napadi, ki naj bi se pripravljali za nedeljo. Grožnje naj bi bile dovolj resne, da jih ne gre zanemariti, vendar pa ameriška vlada ni objavila, s kakšnimi napadi in kje naj bi kdo grozil. Mediji kot verjetni tarči navajajo Washington in New York. Bela hiša zaradi potencialne nevarnosti ni spremenila načrtov za Obamov nedeljski obisk na vseh treh prizoriščih napadov. Tako bo obiskal Pensilvanijo, Pentagon in New York, vendar natančni urnik še ni znan.

Črnogorski parlament je podprl volilni zakon, ki je pogoj za napredovanje Črne gore na poti v Evropsko unijo. V zakon, ki so ga s črnogorsko ustavo usklajevali skoraj štiri leta, je Podgorica vključila volilna pravila v skladu s standardi Evropske unije ter uredila vprašanje zastopanosti narodnih manjšin. Potrditev v parlamentu je bila sicer pričakovana, saj je premier Igor Lukšić v četrtek z voditelji opozicijskih strank po več mesecih dosegel dogovor o imenu predmeta črnogorskega jezika v šolah. Dogovorili so se, da se bo predmet imenoval črnogorsko-srbski, bosanski, hrvaški jezik in književnost, s tem pa je bila odpravljena ovira za sprejem zakona. Črna gora, ki je samostojnost razglasila junija 2006, je decembra 2008 vložila prošnjo za članstvo v Evropski uniji. Decembra lani je dobila status kandidatke, sedaj pa pričakuje, da bo čim prej dobila datum začetka pristopnih pogajanj.

Stranka Zares je predstavila zahtevo za sklic nujne seje Odbora Državnega zbora za zunanjo politiko. Na seji bi obravnavali sklep o priznanju Palestine kot neodvisne in suverene države. Več nam bo povedal vodja poslanske skupine stranke Zares, Franco Juri:



Ob tem naj spomnimo na dvoje. Na mnenje slovenskega premiera Boruta Pahorja o nesmotrnosti zahteve za priznanje palestinske države Palestincev v Združenih narodih, ki jo nameravajo dati na glasovanje v Varnostni svet Združenih narodov. Stališče je podal ob obisku Izraela in predstavnikov palestinskih oblasti konec julija letos. Po njegovem bi to pomenilo enostranski ukrep, ki ne bi koristil nobeni strani. Kot drugo pa na včerajšnje napovedi Združenih držav Amerike, da bodo vložile veto na prizadevanja za priznanje palestinske države, če bo prišlo do glasovanja v Varnostnem svetu Združenih narodov.

Saška Roškar z Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije je pred svetovnim dnevom preprečevanja samomora predstavila najnovejše statistične podatke o številu samomorov v Sloveniji in trendih zadnjih let. Spregovorila je tudi o nedavno ustanovljenem Slovenskem centru za raziskovanje samomora. Več o trendih je povedala tudi za Radio Študent:



Roškarjevo smo vprašali, ali se finančna kriza kakorkoli pozna pri številu samomorov: