Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
ABRAHAMOVSKE TEŽAVE NEUVRŠČENIH IN UVRŠČENA SLOVENIJA (1882 bralcev)
Petek, 9. 9. 2011
Nejc M.



Gibanje neuvrščenih praznuje 50 let. Skoraj natanko pol stoletja po tem, ko so takratni indijski predsednik Džavaharal Nehru, egiptovski voditelj Gamal Abdel Naser, Indonezijec Ahmed Sukarno in jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito v Beogradu s prvo konferenco neuvrščenih zakoliči gibanje, se je le-to vrnilo v nekdanjo jugoslovansko, danes pa srbsko prestolnico Beograd, kjer je obeležilo jubilej.

Gibanje neuvrščenih praznuje 50 let. Skoraj natanko pol stoletja po tem, ko so takratni indijski predsednik Džavaharal Nehru, egiptovski voditelj Gamal Abdel Naser, Indonezijec Ahmed Sukarno in jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito v Beogradu s prvo konferenco neuvrščenih zakoliči gibanje, se je le-to vrnilo v nekdanjo jugoslovansko, danes pa srbsko prestolnico Beograd, kjer je obeležilo jubilej. 17. konferenca gibanja, ki je nastalo kot protiutež nekdanji prevladujoči svetovni blokovski ureditvi, je tako v Beograd zvabila več kot 100 mednarodnih delegacij, poleg predstavnikov članic in opazovalk Neuvrščenih pa so se srečanja udeležili tudi predstavniki naslednic nekdanje Jugoslavije in nekateri drugi visoki diplomati.

Jubileju primerno je bilo v Beogradu slišati predvsem patetične besede o globalni pomembnosti gibanja, ki je, resnici na ljubo, zaradi prizadevanj globalnih velesil marginalizirano že od vsega začetka. Tako je gostitelj konference in predsednik Srbije, ki je sicer zgolj opazovalka Gibanja neuvrščenih, Boris Tadić, govoril o univerzalnih načelih gibanja, ki jih spoštuje ves svet, gibanje pa je za pomembnega označil tudi generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon.

Konferenca pa je imela ob 50. obletnici tudi težko nalogo, saj so države članice skušale doseči soglasje o priznanju Palestine na zasedanju generalne skupščine Združenih narodov v oktobru. 21 članic gibanja palestinskih prizadevanj še ni podprlo in tako je na spominskem zasedanju izostala tudi skupna izjava o Palestini kot samostojni državi in polnopravni članici v Organizaciji združenih narodov.

Prav nezmožnost dogovora med članicami na tokratnem zasedanju po besedah avstrijskega političnega filozofa in proučevalca politike neuvrščenih Hansa Köchlerja kaže na staro težavo heterogenosti politik članic, ki jo danes povečuje še odvisnost od globalnega neoliberalnega sistema.



Z razpadom Sovjetske zveze in vzhodnega bloka se je gibanje, ki se je inspiriralo predvsem iz globalne bipolarnosti, znašlo pred novimi izzivi, pravih ali bolje rečeno skupnih odgovorov na spremenjen globalni sistem pa tudi dobrih 20 let po tem še ni našlo. Hans Köchler.



Zgodovinar in muzejski svetovalec Muzeja in galerije mesta Ljubljane Blaž Vurnik je prepričan, da gibanje ohranja določen smisel tudi po razpadu bipolarne delitve Sveta. Vidi ga predvsem v specifičnem ustroju gibanja z diplomatsko širokimi konferencami, ki, čeprav morda brez končnega dogovora, lahko dobro služijo pri izmenjavi mnenj.



Gibanje se leta 1961 ob ustanovitvi ni zavzelo niti za kapitalistični niti socialistični sistem, ampak je težilo k tretji poti. Ta naj bi pomenila dekolonializacijo in demilitarizacijo, danes pa številne njegove članice s sodelovanjem z Zahodom gradijo globalni neoliberalni mozaik in so aktivne v oboroženih spopadih, kar pa se je sicer dogajalo od same ustanovitve Neuvrščenega gibanja. Po mnenju Hansa Köchlerja te težave, kot že nekoč, tudi v 21. stoletju otežujejo delovanje gibanja in razmejujejo njegove članice.



Blaž Vurnik je na drugi strani mnenja, da se kredibilnosti pri Gibanju neuvrščenih nikoli ni zares očitalo, saj je bilo vse skozi preskromen globalni akter, da bi bila ta potrebna. Njegovo delovanje temelji na srečanjih in izmenjavi mnenj, konsistentnost pa je po njegovem pri tem v ozadju.



Navkljub njegovi domnevni neučinkovitosti in marginaliziranosti pa Gibanje neuvrščenih ostaja tudi 50 let po svojem nastanku. Na majski konferenci gibanja na Baliju se je tako indonezijski predsednik Susilo Bambang Judhojono zavzel za okrepljeno delovanje članic gibanja znotraj Združenih narodov, kjer imajo dvo-tretjinsko večino, in za pospešeno jedrsko razoroževanje. Politični filozof Köchler pa je opozoril tudi krizo globalne ekonomske ureditve, ki bi jo lahko izkoristilo gibanje.




Da bodo ekonomska vprašanja in izboljšanje lastnega položaja glavne agende članic Neuvrščenih v prihodnje, predvideva tudi zgodovinar Blaž Vurnik.




Ko gre za padle voditelje z arabskega sveta in vidnejše predstavnike gibanja Neuvrščenih ter vpliv njihovega odhoda na gibanje, se s predhodnikom strinja tudi Hans Köchler.



Slovenija si po osamosvojitvi nikoli ni posebej prizadevala za članstvo v Gibanju niti se ni potegovala za njegovo opazovalko. Raje se je zavezala Zahodnemu vlaku in evro-atlantskim integracijam. Po mnenju Blaža Vurnika je tako kar prav.



Vurnik zagovarja strogo pragmatično držo do Neuvrščenih, tej pa več kot očitno sledi tudi aktualna slovenska diplomacija. Na jubilej Neuvrščenih je v Beograd tako odromal tudi zunanji minister Samuel Žbogar, ki je tam gibanju laskal o njegovi pomembnosti, prave razloge svojega izleta v srbsko prestolnico pa je razkril po povratku na tiskovni konferenci.



Predsedniku slovenskega društva za mednarodne odnose Jožefu Kuniču se Žbogarjevo dobrikanje Neuvrščenim pod pretvezo lobiranja za slovensko nestalno članstvo v Varnostnem svetu združenih narodov ne zdi sporno.



Blaž Vurnik pa Žbogarjev beograjski nastop daje v kontekst celotnega poteka jubilejne konference.



Gibanje neuvrščenih se 50 let po svojem nastanku in 20 let po koncu bipolarne globalne razdelitve srečuje z novimi izzivi v enopolarnem globalnem svetu, ki gibanju daje nov izziv. Navkljub svoji heterogenosti pa gibanje zavoljo številnega članstva ostaja priložnost utišanih držav v razvoju, da jih, če že ne upoštevajo, vsaj slišijo. Slovenija se je pri tem odločila za uvrščenost k hegemonu Zahoda. Da je ne slišijo, ne upoštevajo.

Neuvrščeni kultivator je podpisal Nejc Marcen.



Komentarji
komentiraj >>