Slovenski znanstvenik, matematik in računalničar Jernej Barbič, ki že več let uspešno deluje v ZDA, je pred kratkim kot prvi Slovenec prejel prestižno priznanje v svetovnem merilu. Ameriška revija MIT Technology Review ga je namreč uvrstila med 35 najuspešnejših inovatorjev, mlajših od 35 let.

Barbič z metodami uporabne matematike, numerične analize in matematične fizike sodeluje pri izdelovanju računalniško generiranih filmov in pri računalniških igrah, sodeluje tudi z letalsko industrijo in s simulacijami preučuje kirurške posege v medicini. Revija MIT Technology Review še posebej išče tiste inovatorje, katerih izjemno znanje oziroma delo nakazuje, da bo pomembno oblikovalo prihodnost. Zanimivo, da se več pozornosti v novicah posveča korupciji in pa politiki, kot pa intelektualnim dosežkom.

Financiranje intelektualnih dosežkov se nadaljuje na Primorske in sicer s pomočjo evropskih mecenov. V okviru sedmega Okvirnega programa Evropske komisije je Univerza v Novi Gorici pridobila skoraj štiri milijone evrov za sofinanciranje svoje raziskovalne dejavnosti. V treh letih bodo tako nadgradili raziskave na področju okoljskih znanosti in novih nanomaterialov. Vrednost celotnega projekta je 4,2 milijona evrov, kar za novogoriško univerzo pomeni višji nivo raziskav, saj bodo lahko z novo, najsodobnejšo raziskovalno opremo in novimi zaposlitvami visoko izobraženih strokovnjakov, raziskovali lastnosti materialov, njihove elektronske sposobnosti ter sposobnosti sinteze z drugimi materiali. S sodobno opremljenim centrom za elektronsko mikroskopijo ter v sodelovanju z vrhunskimi mednarodnimi centri, ki sodelujejo pri projektu, želi novogoriška univerza postati eden izmed vodilnih evropskih partnerjev pri razvoju novih okoljskih tehnologij in materialov.

Iz okolja k okolju. Inštitut za trajnostni razvoj je v okviru tradicionalnega Ekotedna predstavil projekt Šolski eko-vrtovi. Namen projekta je spodbuditi oblikovanje šolskih ekoloških vrtov po vsej Sloveniji, njihovo vključevanje v pouk in vzgojo otrok ter oblikovanje dejavne mreže šolskih eko-vrtov. Že sredi januarja se je v mrežo šolskih eko-vrtov vključilo 131 šol, vrtcev in dijaških domov, sedaj pa jih je že 143, so sporočili z omenjenega inštituta. Nekateri vrtovi so še v fazi načrtovanja, na nekaterih pa so že letos ozelenele prve gredice. Na inštitutu so sicer prepričani, da je povezovanje izobraževanja in vzgoje s "prizemljenimi" vrtnarskimi dejavnostmi v sodobnem času nujno potrebno in da je poznavanje pridelave hrane in razumevanje njene povezanosti z zdravo naravo in zdravimi tlemi nekaj, brez česar nove generacije ne bodo mogle preživeti.

Če se brez povezanosti z naravo ne bi bilo možno preživljati, pa bi brez vlade verjetno lahko shajali. Člani parlamentarnega odbora za visoko šolstvo, znanost in tehnološki razvoj so kot matično delovno telo podprli predlog novele zakona o visokem šolstvu, ki jo je vlada pripravila zaradi potrebe po vzpostavitvi evidenčnega in analitskega informacijskega sistema visokega šolstva. Kot je povedal minister za visoko šolstvo Igor Lukšič, bi s sistemom pridobili večjo preglednost na področju visokega šolstva v Sloveniji in omogočili vpogled zainteresirani javnosti po posameznih selekcijskih vzorcih v različne baze podatkov, da bi se na osnovi tega lažje odločali. Lukšič poudarja, da je zakon v tej obliki potreben, ker ga usklajujejo z zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in zakonom o varstvu osebnih podatkov.

Ali gre za aparat Velikega Brata ne bomo špekulirali vseeno pa se je potrebno zavedati da so lahko zakoni točno določeni, jasni in usklajeni z ustavo a kljub temu prav tako hitro zlorabljeni in posiljeni. Naj še omenimo, da je z rebalansom ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo izgubilo 36,2 milijona evrov in bo tako letos prejelo 595,8 milijona evrov. Očitno so milijonski minusi čarobnega denarja, ki se kar izgubi in izgine drobiž v očeh nekaterih.

Medtem, ko ga starejši politiki serjejo pa njihovi prestolonasledniki serjejo po njih. Slovenska demokratska mladina se je tako v sporočilu za javnost kritično opredelila do predloga zakona o štipendiranju. Obenem pa je ministru za delo, družino in socialne zadeve Ivanu Svetliku predlagala, naj razmisli o nadaljevanju svoje ministrske poti, v kolikor ne bo zagotovil zadostnih finančnih sredstev za štipendije. Kot so zapisali, država prenaša odgovornost za šolanje mladoletnih iz socialno šibkejših okolij na njihove družine, hkrati pa ne zvišuje otroškega dodatka za toliko, da bi vsaj približno izenačila vsoto izgubljene štipendije. Med drugim jih skrbi tudi občutno znižanje dodatkov za uspeh ter za oddaljenost.

Nekaj več o kritiki predlaganem zakonu nam bo povedal predsednik stranke Andrej Čuš:

Izobraževanje lahko škoduje zdravju, saj se bodo morale hrbtenice dijakov in osnovnošolcev ponovno privaditi na težke šolske torbe in nahrbtnike. Napačna nošnja torb lahko povzroči težave s telesno držo in hrbtenico. Tako torej ni presenetljivo, da so po podatkih Inštituta za varovanje zdravja mladostniki pri zdravniku specialistu obravnavani predvsem zaradi mišičnokostnih bolezni.

V zadnjih petnajstih letih na preventivnih zdravstvenih pregledih otrok in mladostnikov narašča delež mladih z ugotovljeno deformacijo hrbtenice. Ob prvem vstopu v šolo je takih za približno tri odstotke, osnovnošolcev z deformirano hrbtenico je devet odstotkov, srednješolcev pa že kar 15 odstotkov. Morda pa bo Ministrstvo za šolstvo in šport odštelo nekaj odškodninskega denarja za fizične poškodbe ali sofinanciralo za nove hrbtenici bolj prijazne torbe, morda pa svinja sanja kukuruz.

Od sanj se vrnimo nazaj k realnosti. Na Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture – SVIZ-u, se je danes namreč sestal Glavni odbor. Odbor bo obravnaval samo eno točko, in sicer o tem ali se bo sindikat pridružil splošni stavki v javnem sektorju v primeru sprejetja spornega amandmaja. Več o tem pa Branimir Štrukelj, predsednik SVIZ-a:

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Inovacije so lahko dobre in slabe saj lahko kladivo uporabiš kot orožje ali orodje odvisno od motivacije posameznika ali gonila kolektivnega duha. Inovacije, ki ljudem izboljšujejo življenja si v naši družbi absolutno zaslužijo podporo, zato Univerza v Ljubljani in Ljubljanski univerzitetni inkubator tudi letos vse študente in raziskovalce na ljubljanski univerzi vabita k sodelovanju za naj inovacijo. Najboljše tri inovacije bodo prejele strokovno in finančno podporo v višini 3000, 2000 in 1000 evrov. K sodelovanju so vabljeni tako tisti tehnološki inovatorji kot tisti, katerih plod raziskovanja je ne-tehnološka inovacija. Prijave zbirajo do vključno 18. oktobra.

Festival nevladnih organizacij Lupa 2011, je namenjen promociji slovenskega nevladnega sektorja, osveščanju širše javnosti o vlogi in pomenu nevladnih organizacij ter zahvali organizacijam za njihov prispevek k blaginji. Potekal bo od 12. - 16. septembra na Prešernovem trgu v Metnem muzeju Ljubljana.

Infoblok narisal MihaV.