Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
OFF SCANJA V STEKLENICO (1446 bralcev)
Sreda, 14. 9. 2011
Urh



... spopadi v Kabulu so se nehali po 20-ih urah ...
... kenijska vlada se ne čuti odgovorno za smrt najmanj 87 ljudi v požaru ob razlitju naftovoda ...
... Romunija in Združene države Amerike sta podpisali dogovor o namestitvi delov protiraketnega ščita ...
... slovaška vlada preživela glasovanje o nezaupnici ...
... društvo Humanitas skupaj z devetimi nevladnimi organizacijami vlado poziva k priznanju palestinske države ...

NAPOVEDNIK

Francoski filmski igralec in vinar Gerard Depardieu se je sredi avgusta na letalu, ki je potovalo iz Pariza v Dublin, olajšal kar pred potniki v steklenico. Pa še ta je bila premajhna za ves Depardieujev urin, saj je po lastnih besedah pravi slon. Seveda ni prišel do Dublina, saj se je letalo vrnilo na terminal v Pariz, kjer so ga kakopak pospremili na 'prostost'. Letalo je ponovno vzletelo z dvourno zamudo. Depardieu je postal takoj tarča kritik, sedaj pa je podal svojo plat zgodbe. Pred vzletom naj bi igralec vztrajal, da hoče na stranišče, vendar mu stevardesa tega ni dovolila in blokirala vrata toalete z nogo. Nato Depardieu enostavno ni mogel več zadrževati urina in je izvedel umetniško-igralski performans s penisom in prazno steklenico kar na sredini letala. Po besedah francoskega igralca je bilo olajšanje prekrasno.

Depardieu je sicer včeraj še dejal, da ni pošast, ampak zgolj moški, ki je hotel urinirati, in tudi zanikal, da bi pred poletom spil kaj vina, ki ga kot vinar ljubi. Čeprav mu je vino že kdaj zagodlo v življenju, vsaj takrat, ko je bil obsojen zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Ne glede na to, ali je bil pijan ali ne, se je pridružil nekaterim Rusom, ki so se na letalih tako opili z vodko, da so ta morala zaradi njihovega obnašanja pristati pred končno destinacijo.

Berete OFF program Radia Študent, ki nima nič proti ekscentričnim performansom!

OFF PROGRAM

V središču Kabula so po več kot 20 urah spopadov afganistanske varnostne sile zatrle napade talibanov. Afganistansko notranje ministrstvo je sporočilo, da so ubili vseh šest napadalcev, poleg slednjih pa je v spopadih umrlo še 14 ljudi, od tega večina civilistov. Napadi v močno varovani četrti, kjer se med drugim nahajajo poveljstvo sil Nata v Afganistanu, ameriško veleposlaništvo ter številna druga veleposlaništva in upravne zgradbe ter sedež afganistanske obveščevalne službe, so se začeli v torek in se zavlekli v noč. Močno oboroženi napadalci so zasedli položaje na visoki zgradbi, ki jo gradijo v bližini sedeža sil Nata, in od tam izvedli večino napadov. Poleg tega je več manjših napadov pretreslo tudi druge predele afganistanske prestolnice. Za napad so odgovornost že kmalu po začetku prevzeli talibani, usklajeni napadi pa naj bi bili zadnji znak, da se je varnost v mestu, kjer uporniki uprizarjajo vse bolj drzne napade na zahodne tarče, občutno poslabšala.

Kenijska vlada brani svojo potezo, da ni uničila barakarskih naselij pri naftovodu, ki se je razlil v ponedeljek in povzročil ogenj blizu prestolnice Nairobi, v katerem je umrlo vsaj 87 ljudi. Minister lokalne vlade Nairobija Musalia Mudavadi je dejal, da so oblasti hotele najti human način, kako bi ljudi iz barakarskih naselij ob naftovodu izselili oziroma preselili. Medtem so predstavniki Kenijske naftne družbe, ki je lastnica naftovoda, dejali, da so že leta 2008 opozarjali, da je treba ljudi z območja ponedeljkove nesreče preseliti. Mudavadi je sicer priznal, da bi se bilo mogoče nesreči izogniti, če bi ljudi pravočasno preselili, vendar je poudaril, da niso vedeli, kam naj jih preselijo. Tako so se s prebivalci barakarskega naselja pogajali in s tem poskušali preprečiti nasilno izselitev. Kako je do ognja prišlo, se še ne ve, ugiba pa se, da ga je sprožil cigaret.

Sodišče v Buenos Airesu je nekdanjega argentinskega predsednika Carlosa Menema in še 17 članov njegove tedanje vlade oprostilo obtožb o kršenju mednarodnega embarga na uvoz orožja v Ekvador in na Hrvaško v 90. letih prejšnjega stoletja. Menem je sicer odločno zanikal obtožbe, da je sodeloval pri tihotapljenju orožja v Ekvador in na Hrvaško v času svojega mandata. Je pa priznal, da je med letoma 1991 in 1995 podpisal tri tajne odloke o izvozu orožja v Venezuelo in Panamo, ob tem pa zatrdil, da ni vedel, da bo več ton orožja, izdelanega v Argentini, končalo v Ekvadorju in na Hrvaškem. Ob Menemu so bili obtožb oproščeni tudi njegovi tedanji sodelavci, med njimi njegov svetovalec in svak Emir Yoma, nekdanji obrambni minister Oscar Camilion ter bivši poveljnik letalskih sil Juan Paulik. Menem, ki je sedaj senator, je bil predsednik Argentine med letoma 1989 in 1999.

Romunija in Združene države Amerike sta podpisali dogovor o namestitvi delov protiraketnega ščita na romunskem ozemlju, ki sta ga državi po več kot letu dni pogajanj dosegli maja. V okviru dogovora naj bi Združene države v letalski bazi Deveslu na jugu Romunije do leta 2015 namestile 24 prestreznikov tipa SM-3, poleg tega pa bo tam v povprečju nameščenih še okoli 200 ameriških vojakov. Letalska baza bo ostala pod nadzorom Romunije. Po besedah predsednika Amerike Baracka Obame dogovor dokazuje zavezanost romunske politike h krepitvi zveze Nato. Romunija je bila sicer izbrana za lokacijo ščita, potem ko se je Obama septembra 2009 odpovedal projektu, v okviru katerega naj bi do leta 2013 postavili radar na Češkem in deset prestreznikov raket na Poljskem, čemur je močno nasprotovala Rusija.

Sodišče v Chicagu se je razglasilo za pristojno v primeru, v katerem srbske organizacije v Združenih državah Amerike tožijo ameriško družbo Military Profesional Resources – MPRI - zaradi sodelovanja firme v, po mnenju tožnikov, "genocidu in pregonu 200.000 Srbov v hrvaški vojaški operaciji Nevihta avgusta 1995". Društvi, Žrtve genocida v Krajini in Srbska krajiška skupščina v Ameriki, bremenita družbo MPRI, da je sodelovala pri urjenju hrvaških vojakov, zato zahtevata 10,4 milijarde dolarjev odškodnine, če ne bo prišlo do dogovora, da ameriško podjetje izplača štiri milijarde dolarjev še pred začetkom postopka. Ameriški odvetniki omenjenih društev namreč zahtevajo po 25.000 dolarjev in obresti za vsakega pregnanega Srba. Hrvaška se zaenkrat ne namerava vmešavati v postopek. Medtem pa upokojeni general hrvaške vojske Krešimir Ćosić, ki je usklajeval posle z MPRI, opozarja na morebitne škodljive posledice za Hrvaško zaradi procesa in dodaja, da je MPRI prišel na Hrvaško leta 1994 ter da ni imel nobenega vpliva na operacijo Nevihta.

Slovaški parlament ni izglasoval nezaupnice desnosredinski vladi premierke Ivete Radičove. Od 147 poslancev jih je za nezaupnico glasovalo 69, 78 pa je vlado podprlo. Opozicija je predlog o nezaupnici vložila zaradi sumov o vpletenosti premierke v korupcijo, trdi pa tudi, da ni sposobna voditi vlade. Proti nezaupnici so glasovali poslanci vseh štirih strank desnosredinske vladne koalicije, za pa so bili poslanci socialistične stranke Smer bivšega premiera Roberta Fica ter nacionalisti. Radičeva po mnenju socialistov in nacionalistov med drugim ni sposobna sprejemati ključnih ekonomskih odločitev in tako naj bi se javni dolg Slovaške, v kolikor bo sedanja vlada zdržala do konca mandata, povečal še za 12,4 milijarde evrov.

Društvo Humanitas je skupaj z devetimi nevladnimi organizacijami ob pričetku zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov – na katerem bo Palestina verjetno podala prošnjo za priznanje državnosti - slovensko vlado pozvalo k priznanju palestinske države. Organizacije so vlado pozvale tudi k zavzetju jasnih stališč pri nadaljnjem vzpostavljanju gospodarskih in političnih stikov z Izraelom, k omejitvi trgovine z orožjem z Judovsko državo in k obsodbi izraelskega pobijanja civilistov. Več o pozivu nam bo povedala Barbara Vodopivec iz društva Humanitas:



Odbor Državnega zbora za visoko šolstvo, znanost in tehnološki razvoj je s sedmimi glasovi za in petimi proti kot ustrezno ocenil predstavitev kandidatke za ministrico za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Tamare Lah Turnšek. Ta je poslancem med drugim zagotovila, da bo v primeru imenovanja skrbela za racionalizacijo in kontinuiteto v znanosti. Turnškova je pri odgovorih na vprašanja, zlasti opozicijskih poslancev, opozorila, da smo res na repu lestvice konkurenčnosti, kar je po njenem zaskrbljujoče. Poudarila je, da delo na področju znanosti in tehnologije pokaže učinke šele čez nekaj let. Število univerz je po njenem mnenju odvisno od števila študentov. Ob tem je dodala, da si želi ocene o zaposljivosti študentov. Po njenem mnenju lahko tudi zasebne univerze dobijo državno finančno podporo, če so dobre.

V okviru vseslovenskega Festivala nevladnih organizacij – Lupa 2011 bo ob pol petih popoldan v Mestnem muzeju Ljubljana potekala okrogla miza z naslovom 'Zakaj sploh spodbujati medgeneracijsko sodelovanje?'. Soorganizator okrogle mize je projekt Poveži generacije, ki ga vodi Bojan Urek. Slednji nam je povedal, kdo bodo gosti okrogle mize in o čem bo tekla beseda:



Komentarji
komentiraj >>