Evropska agencija za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah Evropske unije Frontex, ki je bila ustanovljena leta 2004, bo s spremembo pravil delovanja dobila inšpektorja za nadzor spoštovanja človekovih pravic pri izvajanju svojih nalog. Spremembe, ki jih je Parlament potrdil v torek, bodo agenciji tudi omogočile samostojno kupovanje ali najem opreme za lastne potrebe, da v tem pogledu ne bo več odvisna od sodelovanja držav članic Evropske unije.

Delovanje in mandat agencije Frontex nam je najprej predstavila njena tiskovna predstavnica Izabella Cooper:



Cooperjeva nam je pojasnila tudi ozadje novih pravil, ki Frontexu omogočajo financiranje in nakup lastne opreme:



Agencija Frontex bo tako začela s harmonizacijo delovanja nacionalnih mejnih policij. Kot perspektivo, ki pa trenutno še ni zapustila pogajalske mize evropskega parlamenta, se omenja tudi možnost enotnega nadzornega sistema EUROSUR, kateremu bi za podlago služil španski sistem za nadzor morske meje SIVE. Ta koncept predpostavlja popoln mejni nadzor s pomočjo brezpilotnih letal, satelitov in radarske slike, njegova uporaba pa je trenutno omejena na sredozemsko območje, vendar je govora tudi o možnosti nadzora nad kopensko mejo, predvsem na področju vzhodnih meja evropske unije – torej tudi v Sloveniji. Da Slovenija v razvoj tega sistema še ni zajeta, je potrdil Marko Gašperlin, pomočnik direktorja Uprave uniformirane policije.




Gašperlin nam je pojasnil tudi, da je slovenska policija seznanjena z razpravami v evropskem parlamentu, kjer je na mizi tudi predlog zakona o Entry/exit sistemu, ki bi v bližnji prihodnosti lahko nadomestil trenutni vizni sistem evroobmočja. Namesto potnih listov bi za nadzor prehodov meja začeli koristiti biometrične podatke posameznikov.




Tako imenovan entry/exit sistem bi torej bil avtomatiziran sistem za nadzor mejnih prehodov, ki se že razvija v nekaterih članicah Evropske Unije. Kot je povedala Izabella Cooper, je vloga Frontexa, poenotiti te različne sisteme in poskrbeti, da so kompatibilni širom celotnega območja Schengena.




Če stvari postavimo v socialno-ekonomski kontekst globaliziranega sveta, se je Evropa zaradi vojn, ekonomske krize in slabih socialnih pogojev v tretjem svetu znašla pod velikim pritiskom beguncev in ekonomskih migrantov. Kljub temu jih velik odstotek meje ne prečka ilegalno, ampak pridobi vizo za eno od članic evroobmočja, nato pa nadaljuje s potovanjem v svojo ciljno državo. Največji problem torej predstavljajo migranti, ki turistične vize izkoriščajo za delo na črno, v Evropi pa ostajajo tudi po njihovem poteku. To je eden od razlogov, ki naj bi klical k zaostritvi priseljenske politike združevanja družin kot azilnega sistema, ki je po mnenju Gašperlina še vedno preveč liberalen:




FRONTEX je torej kot agencija zadolžen, da širom Evrope skrbi za preprečevanje nelegalnih migracij in standardizira delovanje nacionalnih mejnih stražnikov. Mnogi kritiki, predvsem iz vrst nevladnih organizacij pa opozarjajo, da bodo državljani tretjega sveta kljub temu skušali najti svojo pot v Evropsko unijo. Če bo FRONTEX s svojimi kapacitetami preprečil najbolj prometne poti migracij, se bodo te preselile na nevarnejša področja, zaradi česar se bo smrtnost migrantov kvečjemu povečala in ne zmanjšala, kot je zapisano v mandatu te agencije. Gašperlina smo prosili za odgovor na te kritike, ki letijo tudi na delo mejne policije:




Gašperlin opozarja, da je pritisk ekonomskih migracij velik, zato mora po njegovem Evropa poskrbeti, da bo sprejemala le primerne priseljence. Da bo to postalo mogoče, pa je potrebno učinkovito preprečiti možnosti ilegalnega prestopa meje.




Precej kritike kršenja človekovih pravic je doslej pritegnila Frontexova operacija Hermes na otoku Lampedusa, ki je potekala v času velikih begunskih tokov zaradi vojne v Libiji. To je verjetno tudi eden od razlogov, zaradi katerega je Evropski parlament v nova pravila zajel tudi ustanovitev mesta inšpektorja za človekove pravice. Prisluhnimo, kako na te očitke odgovarja Izabella Cooper, tiskovna predstavnica agencije FRONTEX:




Kultiviral je Luka Tetičkovič.