OFF NAPOVEDNIK

Že dolgo časa nekateri sanjajo o neposrednem dostopu do misli drugega. V zadnjih desetih letih je nevrološka znanost močno napredovala in poslednji dosežki so dejansko pripeljali do možnosti branja misli. Kalifornijska univerza Berkeley je namreč s tako imenovanim funkcionalnim magnetnoresonančnim slikanjem možganov uspela prevesti in rekonstruirati človeške dinamične vizualne izkušnje. Preprosteje rečeno, s sodobno tehniko se da na zaslonu vizualizirati tisto, kar posameznik vidi znotraj svoje zavesti. Čeprav lahko zaenkrat z omenjeno tehnologijo rekonstruirajo zgolj podobe, ki so bile videne malo pred tem, na primer neki film, so s tem odprta vrata za neposreden vstop v človeške sanje, spomin in seveda misli.

Glede na to, da so v spominu in mislih med drugim skrivajo tudi informacije, ki so za določene vlade bistvenega pomena in se jih danes še vedno skuša izvleči iz ljudi na tradicionalen način, z mučenjem, bi lahko nova tehnologija pripomogla k višji stopnji človečnosti. To bo verjetno tudi eden od argumentov za uporabo potencialnih bralnikov možganskega materiala pri tako imenovanih državnih sovražnikih. Ali bo ta način pridobivanja informacij bolj human ali pa bo tako direkten vstop v človekovo intimo še dosti hujši način mučenja in bo vodil v totalitaren tehnološki sistem, bo verjetno predmet prihodnjih diskusij.

Vi pa berete OFF program, ki poskuša brati misli brez napredne tehnologije.

OFF PROGRAM

Izraelske varnostne sile so okrepile svojo pripravljenost na morebiten izbruh nemirov na zasedenih palestinskih območjih pred današnjo pričakovano zahtevo palestinskega predsednika Mahmuda Abasa za članstvo Palestine v Združenih narodih oziroma za priznanje palestinske državnosti. Zahtevo naj bi sicer Abas generalnemu sekretarju Združenih narodov Ban Ki Moonu predal ob 17:35 po srednjeevropskem času. Za to uro je namreč napovedano srečanje med Abasom in Banom. Pogajanja, da bi morda Palestince vendarle prepričali, naj zahteve za priznanje njihove državnosti še počakajo in se raje vrnejo za pogajalsko mizo z Izraelom, se medtem še vedno nadaljujejo. Vendar naj do kakšnega bistvenega napredka ne bi prišlo. Vprašanje je pravzaprav le še, ali bodo Palestinci zaprosili za članstvo v Združenih narodih pri Varnostnem svetu, kjer jih sicer najverjetneje čaka veto Združenih držav Amerike, ali pa bodo šli po priznanje v Generalno skupščino Združenih narodov, kjer pa bi kvečjemu dobili status "države nečlanice". Vseeno bi to pomenilo pomembno diplomatsko zmago za Palestince in velik poraz za Izrael.

Kljub temu da so izraelske varnostne sile povišale stopnjo pripravljenosti in okrepile svojo prisotnost na Zahodnem bregu, konkretnih napovedi za nasilna dejanja ni, so pa napovedana številna zborovanja Palestincev. Izraelske sile se tudi bojijo, da bi lahko prišlo do napadov pripadnikov ene ali druge strani. Upajo predvsem, da se za take akcije ne bodo odločili skrajneži med judovskimi naseljenci. Na drugi strani pa je palestinsko gibanje Hamas, ki vlada na območju Gaze, pozvalo k dnevu jeze na Zahodnem bregu. Tam vlada Abasovo gibanje Fatah, ki si prizadeva, da do nasilnih izgredov ne bi prišlo.

Več iz Gaze nam bo povedal novinar Radia Študent, Boris Vasev:



Izrael je tudi že zavrnil predlog francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja, da bi Združeni narodi Palestini priznali status države nečlanice opazovalke v Združenih narodih. Tiskovni predstavnik izraelskega zunanjega ministrstva Jigal Palmor je zavrnitev komentiral s temi besedami, citiramo: „To se lahko na prvi pogled zdi dobra ideja, a v resnici je nemogoče iti po bližnjici in dati Palestincem državo, kakorkoli jo že opišete, ki ne izhaja iz dogovora z Izraelom.“

Jemenski predsednik Ali Abdulah Saleh se je po več kot treh mesecih zdravljenja v Savdski Arabiji po napadu na njegovo rezidenco vrnil v domovino. Saleh je bil v začetku junija v napadu huje ranjen in močno opečen. Množični protesti v Jemnu potekajo že vse od januarja, vendar pa Saleh kljub pritiskom mednarodne skupnosti ne namerava odstopiti s položaja. 69-letni predsednik ima namreč še dovolj podpore znotraj vojske in med nekaterimi plemeni, ki napadajo protirežimske protestnike. Jemen pa je še vedno državljanski vojni.

Prvi mož vojske Združenih držav Amerike, admiral Mike Mullen, je pakistansko obveščevalno službo obtožil, da je igrala neposredno vlogo pri podpori upornikov, ki so prejšnji teden izvedli napad na poveljstvo Natovih sil Isaf in na ameriško veleposlaništvo v Kabulu. Ob tem je dejal, da imajo tudi verodostojne dokaze, da so bili pakistanski obveščevalci za napadom na hotel Intercontinentala v Kabulu 28. junija in da so podprli več manjših, a učinkovitih operacij. Admiralove besede naj bi bile del namerne kampanje krepitve pritiska na Pakistan in morda tlakovanje poti za še več napadov ameriških brezpilotnih letal, ali pa celo kopenskih sil, na pakistanskem ozemlju. Predstavniki ameriške vojske za zdaj sicer še ne napovedujejo nobenih konkretnih dejanj, vendar pa je iz Mullenovih besed razvidno, da postaja boj proti uporniški mreži Hakani, ki ima sedež v pakistanskih plemenskih območjih in izvaja smrtonosne napade v Afganistanu, prioriteta. V Pakistanu so se medtem na Mullenove besede že odzvali z ogorčenjem in napovedali, da če se bodo tovrstna javna obtoževanja o vpletenosti Pakistana v napade na ameriške interese v Afganistanu nadaljevala, se bo zavezništvo med Združenimi državami in Pakistanom končalo.

Več o dogajanju v Združenih državah Amerike nam bo povedala naša redna poročevalka Lidija Poljaček:




Nemška Piratska stranka, ki je dosegla presenetljivo dober rezultat na nedeljskih deželnozborskih volitvah v Berlinu, je napovedala, da bo poskušala nekaj podobnega ponoviti tudi na zveznih parlamentarnih volitvah leta 2013. Tam je sicer za vstop v državni zbor potrebnih pet odstotkov glasov volivcev. V nedeljo je Piratska stranka na deželnozborskih volitvah v Berlinu dobila 8,9 odstotka glasov in je tako prvič uspela vstopiti v kak nemški deželni zbor.

Hrvaški urad za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu - Uskok - je vložil drugo obtožnico proti bivšemu premierju Ivu Sanaderju zaradi kaznivega dejanja prejetja 10 milijonov evrov podkupnine od madžarske naftne družbe Mol. Uskok tokrat Sanaderja bremeni, da sta se z osebo na visokem položaju v upravi Mola dogovorila, da bo za 10 milijonov evrov storil vse za sprejetje sprememb in dopolnil pogodbe o medsebojnih odnosih delničarjev, s katerimi bi Hrvaška neutemeljeno zagotovila madžarski družbi prevladujoči vpliv v naftni družbi Ina. Dogovori naj bi potekali v Zagrebu in Budimpešti med Sanaderjevim premierskim mandatom v začetku leta 2008. Sanader se je tudi domnevno dogovoril, da bo za omenjeni denar zagotovil še pogodbo o ločitvi plinskega poslovanja iz Ine oziroma izločitev tistega dela plinskega poslovanja, ki ustvarja izgube. Izločeni del Ine pa naj bi prevzela Hrvaška.

Proti Sanaderju so sicer avgusta vložili prvo obtožnico zaradi nezakonite provizije in vojnega dobičkarstva pri sklenitvi pogodbe o posojilu Hypo Alpe Adria Bank hrvaški vladi sredi 90. let, ko je bil Sanader pomočnik zunanjega ministra. Proti njemu potekajo še štiri preiskave zaradi korupcije ter zlorabe položaja in pooblastil.

Služba vlade za podnebne spremembe je predstavila osnutek strategije prehoda Slovenije v nizkoogljično družbo do leta 2050. Več nam je povedal direktor službe Jernej Stritih:



Glede na to, da je promet eden večjih ogljičnih onesnaževalcev okolja, so na Focusu, Društvu za sonaraven razvoj, v tednu mobilnosti izvedli akcijo, s katero so preverjali, katera prevozna sredstva uporabljajo slovenski poslanci. Danes so v Državnem zboru podelili naziva najbolj trajnostno mobilnega poslanca oziroma poslanke in najbolj trajnostno mobilne stranke. Več avtorica akcije iz društva Focus, Marjetka Benčina:



Rezultati tekmovanja pa so naslednji: