Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
VLADA PADLA, NAJ ŽIVI VLADA (1092 bralcev)
Petek, 23. 9. 2011
Luka T. in Božidar



Vlada premierja Boruta Pahorja v torek ni dobila izglasovane zaupnice. Zavrnile so jo tako opozicijske stranke slovenske desnice kot tudi bivši koalicijski partnerici DeSUS in Zares. Vladi je večina poslancev očitala nesposobnost vodenja države v času krize in izgubo zaupanja volivcev. Pahor je že napovedal, da ponovnega glasovanja o zaupnici ne bo zahteval, v parlamentu pa so večinoma skladni, da ne bo predlogov za novega mandatarja.

Vlada premierja Boruta Pahorja v torek ni dobila izglasovane zaupnice. Zavrnile so jo tako opozicijske stranke slovenske desnice kot tudi bivši koalicijski partnerici DeSUS in Zares. Vladi je večina poslancev očitala nesposobnost vodenja države v času krize in izgubo zaupanja volivcev. Pahor je že napovedal, da ponovnega glasovanja o zaupnici ne bo zahteval, v parlamentu pa so večinoma skladni, da ne bo predlogov za novega mandatarja. Vse kaže, da bo predsednik republike Danilo Türk moral razpustiti parlament in razpisati predčasne volitve. To bi nas postavilo v situacijo, kakršne v Sloveniji še nismo imeli, zato smo pravnika Mira Cerarja vprašali, kaj natančno bi to pomenilo za Slovenijo:



Podobni situaciji bi se morda lahko izognili, če bi predsednik države imel pooblastila, da bi lahko, če oceni, da dela parlament slabo ali proti volji ljudstva, tega razpustil. Predsednik Türk je sicer v začetku leta, ko je bil o tem vprašan, dejal, da bi razmislil tudi o tej možnosti, če bi mu bila na voljo. Kaj o tem meni Miro Cerar, je realno pričakovati spremembo ustave na tem področju?



Kaj o stanju, v katero nas je postavil padec vlade, misli filozofinja Spomenka Hribar?



Torej je slovenska javnost danes bolj razdeljena kot desetletje nazaj?



Pogovarjali smo se tudi s strokovnim sodelavcem Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Goranom Lukičem. Lukič je izpostavil problematiko političnega mainstreamovstva in izginotja levice.



To se mu zdi še posebno problematično v luči razlogov, ki so sprožili gospodarsko krizo. Ti so po Lukičevem mnenju zdaj le še bolj legalizirani in sprejeti, izgubila pa se je osnovna ideja levice, ki naj bi profit distribuirala med revnejše ljudi in s tem ustvarjala pravičnejšo družbo.



Nekdanji varuh človekovih pravic in eden izmed ustanoviteljev gibanja za trajnostni razvoj Slovenije Matjaž Hanžek se z Lukičem načeloma strinja. Nobena od etabliranih strank po njegovem mnenju ne predstavlja več možnosti izbire za slovenskega volivca:



Gibanje za trajnostni razvoj Slovenije sicer namerava kandidirati na volitvah ne glede na to, kdaj bodo te razpisane. Matjaža Hanžka smo vprašali, ali se gibanje razvršča na levo stran:



Goran Lukič pa v alternativno stranko, oziroma v besedo alternativa nasploh, ne verjame:



Vendar pa je vsaka dosedanja vlada morala biti sestavljena iz več strank, da je dosegla večino. To pa pomeni koalicijsko usklajevanje in sklepanje kompromisov, ki včasih ne rodijo rešitve, ki je bila obljubljena v programu stranke, ki jo je volivec obkrožil. Kaj za državo sploh pomeni imeti koalicijsko vlado in kaj enostrankarsko, smo vprašali Mira Cerarja:



Kaj pa tretja možnost – možnost manjšinske vlade? Znani so namreč primeri držav, kjer je na oblasti manjšinska vlada in se za vsak pomembnejši zakon posebej usklajuje z opozicijskimi strankami. Cerar:



Slovenska javnost že nekaj časa ne vidi več zadovoljivih rešitev. Ta pogled je izrazila tudi Spomenka Hribar, ki za prihodnost ne vidi nič dobrega:



Če bo do predčasnih volitev prišlo, in na to vse kaže, lahko pričakujemo tudi izjemno nizko volilno udeležbo. Mira Cerarja smo vprašali, ali se mu to zdi problematično:



Vlada je padla...



Komentarji
komentiraj >>