Pregled najaktualnejših študentskih in univerzitetnih dogodkov odhajajočega leta - 2. del
(Lucija G.)
Prvi del izbora dogodkov iz študentskega in univerzitetnega življenja v minulem letu smo prejšnji torek zaključili z usodo povsem različnih akademij. Umetniške akademije namreč še vedno nimajo novih prostorov v katere bi se lahko preselile iz utesnjenih meščanskih stanovanj. Na Akademiji za glasbo vadijo dobesedno v podstrešnih sobicah. Še bolj žalostno je, da še vedno ni znana lokacija, kjer naj bi nekoč bile vse tri umetniške akademije. Mnogi so upravičeno zaskrbljeni, da bo lokacija na Metelkovi splavala po Ljubljanici. Ker menda nikjer v Ljubljani ni najti prostora za akademije, so jih poskušali izriniti celo v Domžale.
Bolj razveseljujoč je podatek, da slabo kaže tudi Ruplovi diplomatski akademiji. Na Svetu za visoko šolstvo je Rupel dobesedno “pogrnil”. Njegovemu programu so očitali nenavadno podobnost z drugimi ,že veljavnimi, programi in ga hkrati poučili, da je ime “akademija” rezervirano za umetniško področje.
Beseda “globalizacija” je postala povsem vsakdanja. Boj za pravičnejšo globalizacijo ne poteka samo na ulicah.
Morda bo tej temi v prihodnje namenjeno več pozornosti že zaradi dejstva, da se je visoko šolstvo pojavilo na dnevnem redu pogajanj o Splošnem sporazumu o trgovini s storitvami, tako imenovani GATS, v okviru Svetovne trgovinske organizacije – WTO.
Takoj po aprilskem uradnem zagonu je krovna organizacija vseh študentov, Študentska Organizacija Slovenije na kongresu predstavnike Zveze nacionalnih študentskih organizacij v Evropi, krajše ESIB. Posebni odbor omenjene organizacije se ukvarjajo ravno s problemom komercializacije visokega šolstva.
V toplih majskih dneh je največja kulturno-zabavna “pijanka” za mlade na prostem, Škisova tržnica, na Tivolsko telovadišče privabila okoli 15 tisoč obiskovalcev. Študenti so lahko sredi izpitnega obdobja in sredi prestolnice uživali v kampu in na plaži. Maja so se dogajale Majske igre, živahno pa je bilo tudi na Kongresnem trgu, kjer so se zbrali zagovorniki legalizacije marihuane. Udeleženci Marihuana marša so se sredi Ljubljane predajali opojni substanci, med poležavanjem po travi in plesanjem pa jih je zabavalo več glasbenih skupin.
Mariborska univerza je po dooooolgem času le dobila novega rektorja. Ivan Rozman je šesti rektor štajerske univerze, prej dekan fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. Rozman je med drugim obljubil tudi popolno depolitizacijo univerze.
Takoj po zaključku letnega semestera je v avstrijskem Gradcu potekala Evropska rektorska konferenca, ki se je je udeležilo približno šeststo predstavnikov evropskih univerz, vlad, nevladnih organizacij, mednarodnih organizacij in študentov.
Junija so na Metelkovi odprli mladinski hotel, imenovan Celica. Vlada pa načrtuje prenovo študentskih bivalnih zmogljivosti. Razširitev števila študentskih postelj naj bi bila končana do leta 2009. Na novo naj bi uredili 2260 ležišč, s koncesijskimi pogodbami pa naj bi jih pridobili še 1500. Malo več kot sedem milijard naj bi iz proračuna prispevalo ministrstvo za šolstvo, tri milijarde naj bi pridobili iz povečane koncesijske dajatve od študentskega dela. Za ostale tri milijarde pa naj bi poskrbela Študentska organizacija Slovenije z najemom kredita.
Konferenca evropskih ministrov, pristojnih za visoko šolstvo se je v Berlinu odvijala 18. in 19. septembra. Sporočilo konference je bilo: Naj se bolonjski proces pospeši! Tako bi do leta 2005 začeli izvajati visokošolski študij v dveh ciklih - tri leta do osnovne diplome, potem pa še dve leti za magisterij, druga varianta pa je štiri leta plus eno. K bolonjskemu procesu je pristopilo tudi novih sedem držav: Rusija, BiH, Srbija in Črna gora, Makedonija, Vatikan, Albanija in Andora, tako da jih je bilo junija skupno že 40.
Na prvi študijski dan so poslanci novelirali zakon o visokem šolstvu. Novela je bila potrebna zaradi novega zakona o delovnih razmerjih in ureja zaposlovanje učiteljev v visokem šolstvu. Določa pa tudi način volitev rektorja, omogoča enakopravno konkuriranje na razpise za raziskovalne programe in projekte, izenačuje položaj učencev, dijakov in študentov pri subvencioniranju prevozov ter predvideva preoblikovanje nekaterih študijskih programov.
Že naslednji dan, torej 2. oktobra, je Državni zbor podprl ustanovitev Medicinsko fakultete v Mariboru. Fakulteta naj bi začela delovati že prihodnje leto. Če se seveda ne bo kaj zataknilo. Poleg te se je članicam Univerze v Mariboru pridružila tudi Fakulteta za policijsko-varnostne vede, ki pa bo še naprej delovala v Ljubljani. Notranje ministrstvo, kot ustanovitelj, omenjeni fakulteti prepušča v uporabo prostore za izvedbo študija.
Po enem najbolj bučnih tednov na ljubljanskih fakultetah, namreč po študentskih volitvah, se je pred prvo novembrskimi prazniki stanje nekoliko umirilo. Podkupovanje volilcev s hrano in pijačo je bilo letos sicer uradno ukinjeno, neuradno pa ne. Študentje ljubljanskih fakultet so v študentski zbor ŠOU izvolili 45 članov iz tridesetih visokošolskih zavodov. Na mariborski univerzi so volitve potekale 5. novembra.
Po vseh mogočih študentskih volitvah so potekale še volitve za prvega rektorja univerze na Primorskem, krajše UP. Nekdanja šolska ministrica Lučka Čokova je prejela dovolj glasov za izvolitev na mesto rektorice že v prvem krogu volitev in premagala protikandidata, dekana Fakultete za management iz Kopra, Egona Žižmonda. Tako smo novembra tudi uradno dobili prvo rektorico v zgodovini.
V požaru v moskovskem študentskem domu umrlo več kot 30 študentov, v Univerzitetni redakciji pa smo poizvedovali, kako varni so naši dotrajani študentski domovi, ki jih le počasi obnavljajo. Republiški projekt prenove študentskih bivalnih zmogljivosti predvideva, da se bo januarja 2004 v Mariboru začela gradnja še enega študentskega doma z 253 ležišči. V Mariboru bodo študenti tako v okviru tega projekta dobili omenjenih 410 ležišč, v Ljubljani 1340 ležišč, v Kopru, Novem mestu, Kranju, Novi Gorici in Celju pa skupaj 510 ležišč.
Dan Prešernovega rojstva je bil izbran za dan Univerze v Ljubljani. Na ta dan se podeljujejo tudi študentske Prešernove nagrade.
Študentska organizacija Slovenije je istega dne Ministrstvu za znanost, šolstvo in šport predložila elaborat o ustanovitvi neodvisne nacionalne agencije za kakovost visokega šolstva. ŠOS se zavzema, da se s tem dokumentom začne poglobljena razprava o nadaljnjem razvoju akreditacije in evalvacije študijskih programov v Sloveniji ter se tako postavi temelje za ustanovitev agencije za kakovost visokega šolstva. To pa je potrebno narediti takoj, saj je članstvo v mednarodnih združenjih agencij za akreditacijo in spremljanje kakovosti vezano na dvoletno prehodno obdobje.
Takšno je bilo torej univerzitetno leto 2003. Tudi v prihajajočem 2004 se bomo več ali manj vrteli okrog tem, o katerih smo govorili danes in pred tednom dni. Večina teh zgodb je kot “never ending story”. Ko si že skoraj prepričan, da se je zgodba končala, se zgodi kaj nepredvidljivega.
Čimmanj neprijetnih presenečenj in čimveč dobrega v novem letu vam želi Lucija G.
Komentarji
komentiraj >>