Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
KEITH ROWE: Concentration Of The Stare (Bottrop Boy, 2011) (1476 bralcev)
Sreda, 5. 10. 2011
LukaZ



Kot prejšnji teden se tudi tokrat skozi improvizirano glasbo vpenjamo v duhovno in čutno, naelektreno in hkrati meditativno ozračje Rothkove kapele v ZDA. Tokrat bo njen prostor zvočno zaobjel legendarni britanski improvizator, za mnoge anti-kitarist Keith Rowe skozi pogled in uho plošče pomenjlivega naslova 'Concentration Of The Stare' ... poslušamo slike Marka Rothka in gledamo glasbo Keitha Rowa na 89,3 MHz-a ... (v celoti!)
* Kot prejšnji teden se tudi tokrat v oddaji RŠ Koncert skozi improvizirano glasbo vpenjamo v duhovno in čutno, naelektreno in hkrati meditativno ozračje Rothkove kapele v ZDA. Tokrat bo njen prostor zvočno zaobjel legendarni britanski improvizator, za mnoge anti-kitarist Keith Rowe skozi pogled in uho plošče pomenljivega naslova 'Concentration Of The Stare' ... poslušamo slike Marka Rothka in gledamo glasbo Keitha Rowa na 89,3 MHz-a …

Keith Rowe je ena ključnih oseb za razvoj in pojav svobodno improvizirane glasbe, ki jo je tkal s skupino AMM v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja. Rowe, v izhodišču samouk jazzovski kitarist je hkrati študiral sodobno umetnost, slikarstvo, kar je močno vplivalo na njegovo dojemanje ne le glasbe, temveč umetnosti nasploh. Pred formiranjem zasedbe AMM in radikalnem prelomu v njegovem ustvarjanju je igral kitaro v jazzovskem orkestru znamenitega Mikea Westbrooka. Že tam je občasno notne partiture sebi in kolegom prelepil s kolaži slik, njegovo vizualno dojemanje glasbe pa je prišlo povsem do izraza po ustanovitvi zasedbe AMM. Z njo je Rowe preko skladatelja Corneliusa Cardewa prišel v stik z ameriško vejo sodobne eksperimentalne glasbe, v stik z glasbo Johna Cageea, Mortona Feldmana, Earla Browna in Christiana Wolffa. Slednja nanj ni vplivala zgolj na ravni inovacij in radikalnih posegov v notno tradicijo zahodne glasbene tradicije, denimo z grafično notacijo, pač pa tudi preko direktnih stikov s tedanjo vejo sodobnih ameriških slikarjev in kiparjev, danes zbranih pod oznakami abstraktni ekspresionizem in minimalizem. Eden izmed njih je bil tudi Mark Rothko, čigar ime in štirinajst platen zaznamujejo kapelo v Houstonu v ameriški zvezni državi Teksas, ki kot prostor umetnosti, kontemplacije in meditacije ter družbenega aktivizma stoji od l. 1971 dalje. Rowe je svojo preparirano kitaro že v osnovi vzel iz slikarske tradicije, iz slike Pabla Picassa in jo poimenoval 'kubistična kitara'. Za svoje solo koncerte je večkrat izjavil, da nanje ne gleda kot na običajno koncertno situacijo, temveč nanjo gleda skozi analogijo s slikarstvom- da namreč slika z zvokom. L. 200 je izdal ploščo 'The Room', s katero se je konceptualno približal monokromatskim slikam in mirni, a hkrati intenzivni radiaciji barv slik Marka Rothka. Projekt je Rowe zasnoval kot posvetilo Marku Rothku in pokojnemu britanskemu skladatelju Corneliusu Cardewu. Istega leta je prvič nastopil v Rothkovi kapeli.

Keith Rowe je v Rotkovi kapeli nastopil 1. junija l. 2007, koncert pa je za pričujočo izdajo, ploščo 'Concentration On The Stare' zabeležil Ryan Edwards. Rowe se v svojem delu vedno močno naslanja na slikarstvo, ustvarjanje Marka Rothka pa u je še posebej blizu. Zato se zdi, kot da je se specifično kontemplativno občutje, ki jih intenzivno sevajo njegova barvna platna močno vpelo v samo glasbo. Ta je za Rowa presenetljivo prosojna, polna mehkih senčenj, ozaljšana z malimi punktuacijami in sklenjena v lepo razvijajočo celoto. Ta zveni kot prosojna statika, v katero se vpenjajo male radiacije zvočnih tekstur in šumov, občasen zven strun in mali pokljajoči zvoki kot zrna barve na intenzivnih Rothkovih platnih. Rowe se je, po lastnih besedah na nastopu osredotočil na Rothkov pogled, ta neprekinjen pogled, ki seva iz njegovih platen, močan, neprekinjen a hkrati krhek, zlomljen in poln negotovosti, ki je Rothka l. 1970 pripeljal k samomoru. Leto dni prej torej od odprtja Rothkove kapele, v katero je Keith Rowe vtrl skrajno osebeno zvočno posvetilo temu velikemu slikarju. Poslušamo ploščo 'Concentration Of The Stare' in strmimo v glasbo Keitha Rowea ...

pripravil Luka Zagoričnik

foto: Yuko Zama



Komentarji
komentiraj >>