NAPOVEDNIK

Ko v državi vlada gospodarska kriza, morajo biti prav vsi solidarni pri varčevanju, skoraj brez kakršnih koli izjem, tudi pivci žganja. Čeprav to seveda v teoriji velikokrat ne drži, saj morajo biti po navadi solidarni le nekateri. Vlada je tako po ponedeljkovem dvigu trošarin na goriva razmišljala še o dvigu trošarin na alkoholne pijače. Sicer ne za vse, ampak zlasti za žgane pijače, trošarine za pivo pa naj bi ostale nespremenjene. Za vino se še ne ve natančno, ali bodo trošarine dvignili. Vlada je izračunala, da bi bilo z zvišanjem trošarin na alkohol oziroma žgane pijače na leto kar 4 milijone evrov več priliva v proračun, ki jih v teh časih krvavo potrebujemo. Vendar se je hitro ujela v zanko. Ugotovila je namreč, da se v resnici zavzema za zmanjšanje pitja alkoholnih pijač in s tem za znižanje stroškov v zdravstvu in socialnem varstvu, ki jih povzroča čezmerno pitje alkohola.

Torej so se znašli pred staro dilemo v borbi proti alkoholu. Težko ga je prepovedati v stilu reka 'napij se iz studenca, živela abstinenca', saj prinaša dobiček in užitek, po drugi strani pa so zaradi njega večji stroški v drugih sektorjih. Slednji so verjetno še vedno manjši od dobička, saj je dobiček možno eksaktno izračunati, povečanih stroškov v zdravstvu zaradi alkohola pa ne. Ali kot se je na začetku 20. stoletja izrazil zagrizen nasprotnik alkohola in zagovornik abstinence, psihiater August Forel. Dejal je, da bi bilo prav smešno opazovati gospodarstvenike, kako ob koncu leta računajo proračunski donos od prodaje alkohola, če ne bi bilo hkrati tudi tragično. O zvišanju trošarin na žganje naj bi vlada odločala še ta teden.

Berete 'napij se iz studenca, živela abstinenca!' OFF program Radia Študent!

OFF PROGRAM

Haiti je po večmesečnem političnem zastoju dobil novega premierja, Garryja Conilla. Slednjega je zgornji dom parlamenta oziroma senat potrdil za premierja s 17 glasovi proti trem, devet senatorjev pa se je glasovanja vzdržalo. Že minuli petek je Conilla soglasno potrdil spodnji dom parlamenta. Conille je bil šele tretja izbira predsednika Michela Martellyja za premierski položaj, saj prejšnja dva kandidata nista dobila zadostne podpore. Tako je bil Haiti od maja, ko je Martelly prevzel predsedniško funkcijo, brez premierja. Nasprotniki v senatu so Conillu očitali, da ne izpolnjuje pogojev glede bivanja, saj naj zadnjih pet let ne bi preživel na Haitiju, poleg tega pa nima volilne izkaznice. Conille je bil med drugim vodja urada nekdanjega ameriškega predsednika Billa Clintona, ko je bil ta posebni odposlanec Združenih narodov za Haiti. Njegov največji izziv bo razvoj Haitija, ki velja za najrevnejšo državo na zahodni polobli, in posledično obnovitev države po uničujočem potresu leta 2010, v katerem je umrlo več kot 225.000 ljudi.

Rusija in Kitajska sta v Varnostnem svetu Združenih narodov vložili veto na resolucijo o Siriji, ki obsoja režim tamkajšnjega predsednika Bašarja al Asada zaradi nasilnega zatiranja protirežimskih protestov. Moskva in Peking sta s tem preprečila prizadevanja držav Evropske unije, ki od Sirije zahtevajo, da spoštuje človekove pravice protestnikov. Predlog resolucije so sicer pripravile štiri članice Evropske unije v Varnostnem svetu - Velika Britanija, Francija, Nemčija in Portugalska. Proti resoluciji je v 15-članskem svetu glasovalo devet držav, Brazilija, Indija, Južnoafriška republika in Libanon pa so se glasovanja vzdržali. Ruski veleposlanik Vitalij Čurkin in njegov kitajski kolega Li Badong sta vložitev veta pojasnila s tem, da Varnostni svet ni upošteval predloga resolucije, ki sta ga pripravili njuni državi in ki poziva k spoštovanju suverenosti Sirije, od Damaska pa zahteva, da vzpostavi dialog z opozicijo za rešitev krize.

Tibetanski duhovni voditelj Dalajlama je odpovedal obisk Južnoafriške republike za 6. oktober, saj mu oblasti niso pravi čas izdale vize. Dalajlamo je na obisk povabil Nobelov nagrajenec za mir in južnoafriški nadškof Desmond Tutu, ki bo praznoval 80-letnico. Tutu je že dejal, da so južnoafriške oblasti zaradi neizdaje vize Dalajlami še slabše od tistih za časa apartheida. Od slednjih bi bila po Tutujevih besedah takšna odločitev vsaj pričakovana. Oblasti pravijo, da Kitajska kot ekonomska zaveznica ni izvajala pritiska na njih glede obiska Dalajlame. Prejšnji teden je bil namreč namestnik južnoafriškega predsednika Kgalema Motlanthe na štiridnevnem obisku na Kitajskem, kjer je podpisal več bilateralanih trgovinskih pogodb med državama, ni pa nikoli javno omenil morebitnega obiska Dalajlame v Južnoafriški republiki ta teden. To je sicer že drugič v dveh letih, da Dalajlama ni mogel vstopiti v to afriško državo.

V Madridu je več deset tisoč učiteljev in dijakov pod geslom "Javno izobraževanje za vse" protestiralo proti načrtovanemu zmanjšanju sredstev za šolstvo. Regionalna vlada v Madridu je namreč sklenila za dve uri povečati obveznost učiteljev v razredu, tako da bi morali ti zdaj poučevati 20 ur na teden, pri čemer bi njihova tedenska delovna obveznost, ki znaša 38,5 ure, ostala nespremenjena. Sindikati trdijo, da bo ukrep vodil v znižanje kakovosti izobraževanja in zmanjšanje števila učiteljev, zato so za ta mesec napovedali še tri dni stavke. Regionalno vlado v Madridu sicer vodi Ljudska stranka, ki je v Španiji na zveznem nivoju trenutno v opoziciji, vendar ji javnomnenjske raziskave napovedujejo zmago na predčasnih volitvah 20. novembra.

Grčijo je znova zajela splošna stavka javnih uslužbencev, ki nasprotujejo načrtom vlade, da se odpusti 30.000 zaposlenih v javnem sektorju, in nadaljnjemu zmanjševanju plač. Za popoldne so v središču Aten napovedane tudi množične demonstracije. Zaradi stavke so obstali vlaki in avtobusi, stavkajo tudi učitelji in sodniki, zaprti so muzeji in zgodovinski spomeniki. V bolnišnicah nudijo le nujno medicinsko pomoč. Grška vlada namerava odpustiti več kot 30.000 javnih uslužbencev oziroma jih umestiti med začasne delovne rezerve. Ti uslužbenci bodo leto dni prejemali zgolj 60 odstotkov plače, po letu dni pa bo njihovo delovno razmerje prekinjeno. V Atenah oblasti načrtujejo, da bi na tak način privarčevali 300 milijonov evrov. Poleg tega je vlada napovedala še nove davke, ki naj bi v državno blagajno prinesli 7,1 milijarde evrov. Do zdaj se je v grški prestolnici zbralo med 18.000 in 20.000 demonstrantov tako iz javnega kot zasebnega sektorja, pridružili so se jim tudi upokojenci in študentje. Demonstranti vpijejo protivladne slogane in mahajo s črnimi zastavami.

Odbor Državnega zbora za finance in monetarno politiko ni potrdil predloga zakona o poroštvu države za posojilo v višini 440 milijonov evrov za gradnjo šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj. Za je glasovalo pet članov odbora, sedem jih je bilo proti. Po predlogu, ki ga je Državni zbor 28. septembra na izredni seji ocenil kot primernega za nadaljnjo obravnavo, bi termoelektrarna Šoštanj pri Evropski investicijski banki najela 440 milijonov evrov posojila, za katerega bi jamčila država. Državni zbor ima odločanje o tem zakonu na dnevnem redu izredne seje, ki bo prihodnji torek.

V Mestnem muzeju Ljubljana se je ravnokar začela razprava z naslovom Moč ozaveščenega državljanstva v krizi demokracije, ki jo pripravlja Inštitut za elektronsko participacijo. Na razpravi sodelujejo Blaž Golob, Goran Forbici, Zoran Mihajlović, Tanja Oblak Črnič in Manja Toplak. Več o razpravi nam bo povedal direktor Inštituta za elektronsko participacijo Simon Delakorda:



Na obisku v Sloveniji se mudijo predstavniki Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer - Eurofound. Predstavili so izsledke aktualnih evropskih raziskav s področja delovnih razmer. Sprejela jih je tudi predsednica parlamentarnega odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide Andreja Černak Meglič, ki je o izsledkih pogovorov povedala sledeče:



Včeraj je na Fakulteti za družbene vede potekal prvi letošnji anti-fa seminar, na katerem je delo umetniške skupine JustSeed predstavil eden njenih članov, Santiago Armengod. Uvod v predavanje ter diskusijo sta naredila Sandi Abram in Božidar Zrinski, kustos pri mednarodnem grafičnem likovnem centru, zatem pa je gostujoči umetnik predstavil skupino JustSeeds. Gre za decentralizirano mrežo šestindvajsetih umetnikov iz Združenih držav Amerike, Kanade in Mehike, ki skozi svoje stvaritve reflektira radikalne družbene, okoljske in politične teme. Ob tem pa sodeluje tudi z različnimi uporniškimi družbenimi in političnimi gibanji po svetu. Santiago je med drugim opisal sodelovanje skupine s takimi gibanji:



Govoril je tudi o zgodovini levičarskih uporniških gibanj v Mehiki in opisoval sodelovanje skupine, ki sicer deluje od leta 1998, s takimi gibanji. Prisluhnimo primeru:



Delo skupine JustSeeds je sicer dostopno na internetu, kjer lahko na strani www.justseeds.org najdete tekoče projekte skupine, blog ter trgovino in galerijo z njihovimi grafikami.