7.05

Nekdanji libijski voditelj Moamer Gadafi je v svojem najnovejšem objavljenem zvočnem posnetku Libijce pozval, naj gredo v milijonih na ulice in trge po vseh mestih ter se uprejo libijskemu nacionalnemu prehodnemu svetu. V zvočnem posnetku, ki ga je sicer objavila sirska televizija Araj se Gadafi sprašuje odkod legitimnost novim libijskim oblastem in čigave interese zastopajo.

Medtem naj bi po koncu neformalnega zasedanja obrambnih ministrov članic NATA v Bruslju obstajal precej jasen konsenz o štirih pogojih za končanje operacije zavezništva v Libiji. Ameriški obrambni minister Leon Panetta je predstavil naslednje pogoje. Počakati se mora na izid spopadov v Sirti, zagotoviti se mora, da Gadafiju naklonjene sile ne bodo zmožne napadati civilistov in mu preprečiti nadzor nad temi silami ter da bodo uporniki zmožni zagotoviti varnost v celotni državi.

Mineva natanko deset let odkar je tako imenovana koalicija sil pod vodstvom Združenih držav Amerike sprožila vojno v Afganistanu z namenom odstraniti talibanski režim. Desetletje po invaziji Afganistan ostaja nemirna država, saj kljub temu, da je v državi še vedno 140 tisoč mednarodnih vojakov, talibani vse bolj napovedujejo vrnitev na oblast.

8.05

Sirske oborožene sile naj bi blizu mesta Sabe prečkale državno mejo z Libanonom in v regiji Beka napadle tamkajšnje kmete ter njihove domove. Pri tem naj bi ubili sirskega državljana, ki je živel na obmejnem območju. V preteklih mesecih se je v Libanon zateklo okoli pet tisoč sirskih beguncev, od začetka vstaje proti režimu predsednika Bašarja al Asada je življenje izgubilo najmanj 2.900 ljudi.

Pakistanska komisija, ki preiskuje operacijo Združenih držav Amerike v kateri naj bi ameriški komandosi zajeli in ubili Osamo Bin Ladna, pravi, da bi bilo zdravniku, ki je obtožen pomoči ameriški obveščevalni agenciji CIA, potrebno soditi za veleizdajo. Pakistanski zdravnik Shakil Afridi je obtožen, da je pod okriljem Cie vodil lažni program cepljenja v Abbottabadu, s katerim so poskušali dobiti bin Ladnove DNK vzorce.

Anketa, ki jo je za Mladino opravila agencija Ninamedia kaže, da bi Slovenska demokratska stranka na predčasnih državnozborskih volitvah 4. decembra pobrala največ odstotkov glasov in sicer dobrih 27. Sodeč po anketi bi, če bi se podala na volitve, Lista Zorana Jankovića dobila 10 odstotkov, sledijo ji Socialni demokrati z 9,5 in stranka za trajnostni razvoj Slovenije Matjaža Hanžka z slabimi devetimi odstotki volilnih glasov. Pa naj se igra začne.

9.05

V vzhodni mehiški zvezni državi Veracruz so potem, ko so minuli mesec na neki cesti našli 35 trupel, v treh stanovanjih našli 32 novih. Te so našli le dva dni po tem, ko je vlada v tej zvezni državi odredila namestitev dodatnih policijskih in vojaških enot. Obsežen boj proti mamilarskim kartelom, ki so ga mehiške oblasti začele leta 2006, je terjal že okoli 41.000 življenj.

Po besedah novozelandskega ministra za okolje Nicka Smitha jim zaradi v sredo nasedle ladje, grozi najhujša okoljska nesreča v zadnjih desetletjih. Iz ladje, ki je nasedla približno 20 kilometrov od pristanišča Tauranga na morskem grebenu Astrolabe, ki je znan po svoji bogati flori in favni, je doslej izteklo okoli 100 od 1500 ton nafte.

Ob današnjem svetovnem dnevu za dostojno delo je v sporočilu za javnost predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič zapisal, da so nezaposlenost, negotove oblike dela, slabe delovne razmere in nizke plače, ki smo jim priča tudi v Sloveniji, napad na človekovo dostojanstvo. Po njegovem mnenju je vse večja tudi neenakost pri dohodkih, premoženju, izobraževanju, zdravstvu, stanovanjih in posojilih. Semolič še opozarja, da je v Evropi 60 odstotkov bogastva v rokah samo desetih odstotkov prebivalstva.

10.05

Parlamentarna skupščina Sveta Evrope je sprejela resolucijo, v kateri zahteva takojšnjo in objektivno preiskavo incidenta, ki se je zgodil 27. septembra na spornem mejnem prehodu Jarinje med Kosovom in Srbijo. V resoluciji med drugim tudi poziva uradni Beograd in Prištino h krepitvi dialoga o vseh odprtih vprašanjih. Poleg Kosova v resoluciji opozarja tudi na politični zastoj v Bosni in Hercegovini, ki leto dni po volitvah še vedno nima vlade, kar pomeni najdaljšo politično krizo v tej državi po letu 1995.

V Združenih državah Amerike se javnost po zadnji avanturi z brezpilotnimi letali v Jemnu, v kateri so ubili dva ameriška državljana, sprašuje, kdo sploh lahko odobri tovrstne skrivnostne atentate. Ubita Anvar al Avlaki in Samir Kan, sicer ameriška državljana, ki jim vsaj uradno še nikoli niso sodili za nobeno kaznivo dejanje, naj bi bila domnevno povezana z mrežo Al Kaida in napadom na trgovinski center 11. septembra.

Domneve so njuni imeni spravile na tajno listo »ujeti ali ubiti«, ki ga je sestavila skupina neznanih ljudi iz najvišjih ameriških političnih krogov. Skupina za svoje odločitve ni dolžna voditi nobenih evidenc, prav tako pa ne obstajajo nobeni zakoni, ki bi določali postopke njenega delovanja ali dokazali njen obstoj. Tajnost in netransparentnost takšnih zahrbtnih ubojev povzroča mnogo kritik in vprašanj. Zdi se, da lahko ameriška vlada izvensodno ubije vsakogar, ki ga dojema kot grožnjo in četudi le na puhlih domnevah.