NAPOVEDNIK

Odbor zagrebške mestne skupščine je prejel pobudo, da bi eno izmed ulic ali trgov poimenovali po Milanu Mladenoviću, pevcu in kitaristu beograjske skupine Ekatarina velika. Vsi pomembnejši člani te skupine so sicer že pokojni. Zagotovo pa bi bilo zanimivo, če bi skupščina to pobudo sprejela, saj bi bila takšna poteza mejnik za Hrvaško po koncu vojne leta 1995 in bi verjetno požela simpatije tudi v Srbiji. Mladenović je bil sicer rojen v Zagrebu in je znan tudi kot velik nasprotnik zadnje jugoslovanske vojne, umrl pa je leta 1994. Predsednik odbora za poimenovanje ulic in trgov Miran Knezović je dejal, da bi bilo poimenovanje ulice po beograjskem glasbeniku odmik od dozdajšnjih standardov, vendar predlogu eksplicitno ne nasprotuje. Pravi, da se vrsta mladih skupin danes zgleduje po Ekatarini veliki. Tukaj se postavlja vprašanje, po katerih življenjskih segmentih se zgledujejo, po tistih, povezanih z glasbo, ali tistih, povezanih z drogo, ali pa morda po obeh.

Knežević še dodaja, da podpira idejo, da bi v kakšnem izmed hrvaških naselij ulice in trge poimenovali tudi po hrvaških rockerjih. Vendar meni, da bi bilo potrebno preveriti, če bi to bilo izvedljivo, saj je večina hrvaških rockerjev dobrega zdravja, ulice pa praviloma poimenujejo po umrlih osebah. Kneževiću lahko predlagamo vsaj eno ime s hrvaške rockovske scene, po katerem bi lahko poimenovali ulico. Gre za Satana Panonskega, člana skupine Pogreb X in kantavtorja, ki je povrh vsega umrl še v domovinski vojni. Seveda je bil Satan Panonski preveč ekscentričen, da bi po njemu poimenovali ulico, povrh vsega pa bi bila proti temu še Rimokatoliška cerkev. Odbor bi lahko potezo poimenovanja ulice po Satanu Panonskem obrazložil kar z njegovimi lastnimi besedami, ki jih je izrekel na enem od koncertov, preden si je razbil steklenico na glavi. Nije mazohizam, nego avtodestrukcija!

Berete rockerski OFF program Radia Študent!

OFF PROGRAM

V Mjanmaru so začeli na prostost izpuščati prve od skupno več kot 6.300 zapornikov, za katere je mjanmarski predsednik Thein Sein odobril pomilostitev. Po navedbah organizacij za človekove pravice je med izpuščenimi tudi 70 političnih zapornikov, pričakovati pa je, da jih bodo v prihodnjih dneh izpustili še več. Med političnimi zaporniki, katerih število organizacije za človekove pravice ocenjujejo na okoli 2.000, so tako borci za demokracijo kot tudi novinarji in odvetniki. Tako naj bi bil izpuščen tudi eden najbolj znanih mjanmarskih oporečnikov, komik Zarganar, ki je šel za zapahe zaradi svojih šal na račun oblasti. Izpustitev političnih zapornikov je že dlje časa ena ključnih zahtev zahodnih držav, ki so proti Mjanmaru sprejele sankcije. Oblasti so sicer že v preteklosti pomilostile zapornike, a le redko so bili med njimi politični zaporniki. Odločitev o pomilostitvi skupno 6.359 zapornikov, ki po mnenju predsednika ne ogrožajo stabilnosti države, predstavlja doslej najbolj očiten znak reform, ki so se jih v državi lotile nove oblasti, ki so nasledile vojaško hunto.

Kitajska je ameriški kongres pozvala, naj zavrne zakon, katerega namen je kaznovanje Pekinga za manipuliranje z vrednostjo juana. Kot so dejali na Kitajskem, včerajšnja potrditev zakona s strani senata kaže na ameriško stopnjevanje trgovinskega protekcionizma. Po besedah kitajskega zunanjega ministra Ma Zhaouxa bi morala ameriška vlada in kongres ostro nasprotovati tovrstnim pritiskom na menjalni tečaj kitajske nacionalne valute. Senat je zakon potrdil s 63 glasovi za in 35 proti, pri čemer so podporniki zakona trdili, da bo Kitajsko prisilil, da ponovno premisli svojo valutno politiko. Za sprejem zakona v spodnjem domu kongresa ni veliko možnosti, saj je čutiti strah pred trgovinsko vojno s Kitajsko. Po predlogu omenjenega zakona bi se ameriško finančno ministrstvo težje izognilo obsodbi kitajske valutne politike, predvidene pa so tudi sankcije Pekinga. Hkrati bi z njim ameriška podjetja lažje sprejela določene povračilne tarife na kitajske proizvode.

Po vsej južni Ameriki se na današnji dan praznujejo državni prazniki, saj je 12. oktobra leta 1492 na obale te celine prispel Krištof Kolumb. A praznika ne praznujejo vsi. Na ulicah čilske prestolnice Santiago de Chile se je v luči praznika zbralo deset tisoč ljudi in s tem izrazilo podporo staroselskemu indijanskemu plemenu Mapučev. Aktivisti največje avtohtone manjšine v Čilu so na mirnem shodu skozi glavno mesto zahtevali vrnitev zemlje svojih prednikov, ki jim je bila vzeta. Mapuči Araucanio, pokrajino, ki leži na jugu Čila, smatrajo za svojo domovino, ki pa je sedaj večinoma v lasti veleposestnikov in lesnih podjetij. Poleg tega zahtevajo tudi izpustitev vseh političnih zapornikov, ki so bili zaradi aktivizma v preteklosti zaprti. Vodja Mapučev, Manuel Diaz, je ob 519. jubileju povedal, da so španski osvajalci s seboj prinesli le kolonializem in imperializem. Za Mapuče tako prihod Kolumba predstavlja dan žalovanja.

Ugandski parlament je potrdil suspendiranje vseh novih naftnih pogodb po tem, ko so se pojavile trditve, da so ministri v vladi s strani korporacij dobili večmilijonske podkupnine. Poslanec Gerald Karuhanga je dejal, da je firma Tullow Oil, ki je bazirana v Veliki Britaniji, dajala podkupnine pri pomembnih državnih odločitvah, ki se tičejo naftnega sektorja. Tako naj bi podkupili premiera Amamo Mbabazija, ministra za zunanje zadeve Sama Kuteso in nekdanjega ministra za energijo Hilarya Oneka. Kutesa je sicer Karuhango obtožil, da izrablja svoj položaj poslanca z lažnimi trditvami o podkupninah. Poslanci zahtevajo večjo transparentnost v naftnem sektorju in pozivajo vlado, da razkrije tako imenovane skrivne pogodbe s podjetjem Tullow Oil. Odločitev parlamenta je velik udarec za predsednika Yowerija Musevenija, ki državi vlada še od leta 1986.

Izrael in Hamas sta končno dosegla dogovor o izpustitvi izraelskega vojaka Gilada Shalita, ki ga Hamas v Gazi zadržuje od leta 2006. V zameno za njegovo izpustitev bo Izrael iz svojih zaporov izpustil 1027 palestinskih zapornikov. Zadnja v vrsti pogajanj za izmenjavo zapornikov so se začela julija, ključno vlogo pri pogajanjih pa je odigral Egipt. Po dogovoru bo Izrael v prihodnjih dneh najprej izpustil 450 zapornikov, Hamas bo zatem izpustil Shalita, čez dva meseca pa bo Izrael izpustil še preostale zapornike. Več kot 300 od teh palestinskih zapornikov je bilo obsojenih na dosmrtne zaporne kazni. Yoram Cohen, vodja izraelske notranje obveščevalne agencije Shin Bet, je dejal, da bodo 203 izpuščeni palestinski zaporniki, sicer doma v Zahodnem bregu, izgnani bodisi v Gazo bodisi v zaenkrat neznane države. Izrael naj bi skušal s tem preprečiti krepitev Hamasa v Zahodnem bregu. Med izpuščenimi zaporniki ne bo dveh najbolj znanih, Marwana Barghoutija, obsojenega za umor, in Ahmeda Saadata, obsojenega za naročilo umora izraelskega ministra za turizem leta 2001.

Italijanski vladi je v parlamentu ob potrjevanju tehničnega, a pomembnega poročila o proračunu za lani zmanjkal en glas in poročilo ni bilo potrjeno. Tako je premier Silvio Berlusconi že napovedal glasovanje o zaupnici, ki bo predvidoma v četrtek. K porazu vladne koalicije pri sprejemanju poročila so znatno pripomogli uporniki iz Berlusconijeve stranke, ki so se zbrali okrog bivšega ministra za industrijo Claudia Scajole, in nekateri nekdanji pripadniki poslanske skupine Odgovornih. Poleg tega na glasovanju ni bilo vodje Severne lige Umberta Bossija, minister za ekonomijo Giulio Tremonti pa je glasovanje dočakal pred vrati poslanske zbornice. To je že drugo pomembno glasovanje, ki se ga Tremonti ni udeležil. Opozicija je premiera po porazu pri glasovanju z glasnimi vzkliki pozvala k odstopu, saj po njenih ocenah nima več večine, s katero bi lahko uresničil sprejete varčevalne ukrepe.

Ob sedmih zvečer bo v Socialnem centru Rog generalna skupščina pred sobotnimi protesti v okviru globalnega dneva akcije, s katerim se bo skušalo zoperstaviti izsiljevanju finančnih institucij in njihovih političnih vazalov. Na skupščini bo tekla beseda o konkretnih aktivnostih za soboto. Več nam bo povedal Valter Cvijič iz gibanja 15o:



Predstavniki Mednarodne ustanove – fundacije za razminiranje in pomoč žrtvam min so odboru Državnega zbora za zunanjo politiko predstavili svoje aktivnosti. Glavne točke predstavitve je povzel direktor fundacije Dorijan Maršič:



O dosedanji uspešnosti projekta in odzivu članov odbora za zunanjo politiko je Maršič povedal sledeče:



OFF so pripravili Urh, Luka Počivalšek in Boris Vasev.