Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
IZREDNI ZIMSKI PRESTOPNI ROK V DOMAČI POLITIKI (1226 bralcev)
Sreda, 12. 10. 2011
tomazza



Za nekatere nepričakovano, za nekatere pa niti ne, se v zaenkrat še zgolj uradno neformalni predvolilni kampanji za 4. decembrski naskok na 88 poslanskih mest v osrednjem hramu domače demokracije že na veliko sestavljajo ekipe, ki bi naj v tekmi tokratnega prvega predčasnega prepričevanja volivcev odpravile tranzicijski model politične polarizacije na dve stranki, ki brišeta vse druge...
Za nekatere nepričakovano, za nekatere pa niti ne, se v zaenkrat še zgolj uradno neformalni predvolilni kampanji za 4. decembrski naskok na 88 poslanskih mest v osrednjem hramu domače demokracije že na veliko sestavljajo ekipe, ki bi naj v tekmi tokratnega prvega predčasnega prepričevanja volivcev po besedah Gregorja Golobiča odpravile tranzicijski model politične polarizacije na dve stranki, ki brišeta vse druge. Če je bila na prejšnjem preverjanju razpoloženja do sodelovanja na volitvah upravičenega ljudstva, Stranka ZARES pravzaprav edina - iz sicer starih in preverjenih političnih obrazov in vzorcev demokratičnega vladanja sestavljena nova ekipa - bo - kot kaže - tokrat vendarle drugače. Za naklonjenost volivk in volivcev se bodo tokrat kot nove ekipe za uvrstitev med domačo prvo-kategorno oziroma državnozborsko politiko resno potegovale tudi Stranka za trajnostni razvoj, Lista ali pač stranka Zorana Jankoviča, Lista Gregor Virant in somišljenikov ter kot pogojno tako resna kot nova še Demokratična stranka Dela Franca Žnidaršiča.

Banalnost politične izbire, o kateri kot o tranzicijsko politični dediščini, besediči Gregor Golobič, je sicer odločilno zaznamovala prav zadnje preštevanje volilnih izidov in posledične delitve pri koritih izvršne in zakonodajne oblasti. Izbira ali Janša ali Pahor namreč ni ponudila bistvenih vsebinskih razlik tako v načinu vladanja kot uveljavljenih politikah oziroma zakonih. Že tri leta kasneje je namreč samo po sebi jasno, da je bila ta politična polarizacija dveh glavnih ekip in pretendentov za predsednika vlade ustvarjena umetno in zgolj z namenom učinkovitejšega prepričevanja domačega volilnega telesa. Po svoje je bila ta odločitev političnih direktorjev lige, v kateri nastopajo posamezne domače kot podjetja vodene parlamentarne stranke, logična, saj je bil prej kot nesporni avtokrat 4 leta na oblasti predsednik SDS Janez Janša in so ljudje večinoma glasovali predvsem proti vodenju države, kot ga je izkazal v svojem mandatu.

Tako je sprva kazalo, da bo temu tako tudi na prvem predčasnem preverjanju volilnih preferenc volivk in volivcev v domači po-osamosvojitveni zgodovini. Ne glede na samo-zagledano samozavestne napovedi Boruta Pahorja, da lahko Socialne demokrate ponovno popelje do zmage in ponovnega lastnega mandatarstva, bi se do sodelovanja na volitvah upravičeno domače ljudstvo glede na videno in doživeto v minulih 3 letih ponovno v prvi vrsti odločalo proti. Kar bi sicer res zadalo usoden udarec samoljubju premierja samo še za tekoče zadeve, toda hkrati bi to pomenilo, da bi Janez Janša in SDS - za razliko od ZARES - zabeležila res prepričljiv rezultat. Glede na katerokoli že javnomnenjsko raziskavo se sicer Janez Janša za premierja zdi primeren predvsem moškim, starejšim, nižje izobraženim, osebam s srednjimi dohodki, vaščanom, prebivalcem ruralnih območij in seveda še podpornikom SDS, kar pa bi glede na stalno padanje volilne udeležbe med višje izobraženimi slovenskimi prebivalci redkejših, a večjih bolj urbanih območij lahko zadostovalo tudi za 50 plus.

Glede na prikazano v vseh 20 letih obstoja samostojne Slovenije so namreč volivke in volivci povsem upravičeno nezadovoljni in razočarani nad izbiro, ki jo ponuja domača prvo-kategorna politika. Temu primerne so tudi rekordno nizke stopnje zaupanja tako v same politične stranke kot vse preostale institucije demokratičnega sistema, ki jih te po vsakokratnih volitvah zasedejo. Zato se na prvi pogled zdi, da sta prav šibko zaupanje v obstoječo politično ureditev in vsebinsko iztrošenost njenih glavnih akterjev, glavna razloga za pojav tako velikega števila novih moštev oziroma vsaj tistih, ki bi jih naj še sestavljali, za naskok na mesta pri koritih domače izvršne in zakonodajne oblasti. Toda glede na to, da sta pojav in najava novih političnih subjektov in pretendentov za poslanska mesta v Državnemu zboru hkrati sprožila tudi začetek prvega izrednega zimskega prestopnega roka v domači politiki, je temu tako zgolj in samo na prvi pogled.

Nova politična moštva, ki se že na veliko sestavljajo in v katera že prestopajo posamezni poslanci, poslanke in druge vidnejše osebnosti iz do sedaj obstoječih političnih strank, zaenkrat razen posameznih obrazov pač ne ponujajo prav ničesar bistveno novega, razen navidezno nove možnosti politične izbire. Toda še naprej v okviru obstoječega političnega sistema in s politično preverjenimi obrazi. Gregor Virant, predsednik Zbora za republiko, član strokovnega sveta SDS in minister v Janševi vladi, tako pravi, da so se s somišljeniki za oblikovanje lastne liste odločili, ker želijo omogočiti dodatno ponudbo tistim, ki z obstoječo niso zadovoljni. Kljub temu da dobre kandidate še naprej vabijo, da se jim oglasijo, pa zaenkrat še ni znano, ali jim bo listo tudi dejansko uspelo sestaviti.

Tako procesija dežurnih uglednežev, ki se je zvrstila na Magistratu in ljubljanskega župana Zorana Jankovića teatralično pozvala, da naj vendarle nastopi tudi na državnozborskih volitvah, kot ugibanja, ali mu bodo potrebne podpise za nastop na volitvah omogočili kar sedanji poslanci Državnega zbora, javno pripravljenost na to je že izrazila poslanka SD Renata Brunskole, pa potrjujeta, da pri kandidaturi Zorana Jankovića vendarle ne gre za nič bistveno novega in da je ta trdno vpeta v obstoječe silnice in opredelitve domačega političnega prostora. Janković sicer v svoji stranki pričakuje vse državljane, ki pozitivno mislijo in hočejo veliko delati ter želijo dobro Sloveniji, kar pa je tako ali tako del pozitivno naravnane samopodobe, ki jo o sebi brez izjeme širijo vse stranke na Slovenskem.

Toda tako to gre. Ne glede na končni rezultat in izplen tega izrednega zimskega prestopnega roka v domači prvorazredni politiki, so tako pravzaprav po ničemur novi koncepti kot nove liste ali pač stranke, ki se nameravajo potegovati za naklonjenost volivk in volivcev na izrednih državnozborskih volitvah 4. decembra v prvi vrsti namenjene ohranjanju obstoječega političnega sistema in ureditve. In vse kar bi naj bilo novega v domačem političnem prostoru, je nastalo predvsem za to, da se učinkovito zoperstavi tako premočni zmagi SDS in Janeza Janše kot popolni apatiji domačega volilnega telesa, dvema glavnima grožnjama sedanjemu političnemu sistemu in ureditvi.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z izrednim zimskim prestopnim rokom in pojavom po čem pa novih političnih subjektov v domači politiki v zobeh poskrbel Tomaž Z.







Komentarji
komentiraj >>