Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
EVIDENCE: Cats & Dogs (RhymeSayers, 2011) (ponoviitev 21. 10. 2011 ob 00.10) (1200 bralcev)
Petek, 14. 10. 2011
jizah



EVIDENCE, tretjina raperskega trojca DILATED PEOPLES, je s svojo solistično rapersko kariero svoje rapanje idejno in tehnično spravil na nivo, ko ga je rapersko poznavalska scena začela vzemati bolj resno. Sprva bolj zanimiv kot producent in klepalec podlag, zadnja leta vse intenzivneje in zanesljiveje posega po mikrofonu, za podlage pa povečini skrbi eden trenutno najboljših producentov Alchemist. Skupaj sta ustvarila potenten, zanesljiv in zanimiv album, a žal brez presežka. (v celoti!)
* Znotraj raperskih krogov je raper in producent Evidence močno ime podtalja, ki se zvočno naslanja na ikonografijo in estetiko hiphopa z druge polovice devetdesetih let prejšnjega stoletja. Evidence izhaja iz losangeleške zasedbe Dilated Peoples, ki je na prelomu starega v novo tisočletje s pozitivnimi, funky beati, dodobra razgibala rapersko monotonijo in dosegla uspeh tako znotraj klubske sfere, podtalja kot tudi bolj mainstream populacije. Družbo v Dilated Peoples sta mu delala še producent in disk jockey Dj Babu ter klepetač Rakaa Iriscience, na presenečenje vseh pa je najuspešnejšo solo kariero ustvaril ravno Evidence, najmanj prezenten in prepričljiv član čislanega, a precej uniformiranega trojca.

Delo v skupini Dilated Peoples je Evidencu prineslo precej izkušenj, a glavna karakteristika, da se povečini brez mere zdravega humorja drži zavednega, socialnega rapa, je še kako prisotna tudi na njegovem drugem solističnem albumu. Album „Cats & Dogs“ je njegova prva izdaja pri trenutno verjetno najvidnejši raperski neodvisni založbi RhymeSayers. Leta 2007 je Evidence zakuhal presenetljivo zanimiv album „The Weatherman Lp“, od leta 2008 do letos pa je snemal material za novi album, katerega baza se je gradila okrog beatov staroste raperske produkcije, Alchemista.

Dejavniki za uspešno in konkretno presežno ploščo so bili s prehodom k RhymeSayersom ter z odlično produkcijsko ekipo na čelu s producentom Alchemistom, DJem Premierjem, DJem Babujem, Statikom Selekto, Sidom Roamsom in drugimi ter zanimivimi vokalnimi gosti postavljeni, a spiski so eno, realnost pa drugo.

Skozi hrustljave, potentne, izrazito vzorčaste, organske, pravoverne beate, izhajajoče iz zvočne podobe rapa s konca prejšnjega stoletja, povečini dokaj uspešno prenešene v današnji čas se Evidence brez napihovanja in povsem v svojem stilu sprehaja po debelo uro (pre)dolgem albumu. Ne prinaša za rap značilnih besednih iger, punchlinov, raje se priznavajoče in brez vsakršne mere obžalovanja, jokanja ali pretiravanja zateka k introspektivnim zgodbam svojega vsakdana. Spotoma priznava svoje zmote, se sooča z bolečino, kar je najvidneje pri zgodbi o smrti mame in trpljenju kot spremljajočim dodatkom celotne bolezenske odisejade, hkrati pa deluje zelo osredotočeno in precej preveč razumsko. Skozi racionalnost nam pozabi predajati kakršnekoli občutke, značilne za prvoosebne, introspektivne zgodbe, kar nas mestoma vozi v monotonost, saj tehnično ne gre za kakega ekstremno zanimivega, odlično podkovanega raperja, temveč za raperja, temelječa na počasnem, stereotipnem podajanju besedil.

Besedilno je odločen, kljub nenehnim bojem pa nikoli ni zaznati niti ščepca negativnosti, ko se sprehaja skozi svoje vsakodnevno in sodeč po besedilih, ne preveč vznemirljivo življenje. Svoja neagresivna, zelo sigurna, pričakovana, včasih precej brezjajčna in sredinska besedila tako brez emocij predaja poslušalcu, hkrati pa zelo spretno, premišljeno in po dozah pušča veliko prostora prvorazrednim gostom, ki ga praviloma močno zasenčijo.

Na istih kompozicijah se najdejo zanimivi gostujoči dvojci v postavah Raekwon in Ras Kass, Roc Marciano in Prodigy, Slug in Aesop Rock ali pa celo trojec Termanology, Lil' Fame in Rakaa, ki dodajo prepotrebno verbalno dinamiko in tako poslušalca držijo pri budnosti in so, z izjemo Fama, precej bolj razgibani od Evidenca. No, seveda pa se Evidencove tematike, občasne paranoje, neoriginalne in prežvečene ideje vseeno skrivajo za konsistentno celoto, ki od svoje forme rapa, namenjenega poslušanju na domačem in ne klubskem ozvočenju, ne izstopa zato, da bi izstopala, temveč zato, da bi označila vsakdanjost življenj večine. Žal je to v času obračanja vedno istih struktur in vzorcev premalo za resnejše prebliske, kljub močni, sproščeni produkciji, ob kateri lahko nesramežljivo pretegujemo vratne mišice.

Z zelo newyorško produkcijo, brez klasične zahodnoobalne navlake, Evidence sicer dobiva pridih strukturiranega, jasnega, nahrbtnikarskega, socialnozavednega hiphopa vzhodne obale, a na način, s katerim ne išče pridobivanja ulične kredibilnosti ter samoumevnosti. Znotraj preprostega podajanja svojih besedil je album naporen predvsem zaradi dejstva, da je v celoti preresen in ne prinaša humornih ali slikovitih detajlov.

Rap osebne perspektive in dogodkov lastnih življenj pa svojo dušo skriva na temelju boombap podlag gospodiča Alchemista. V kolikor mora biti dober emsi hkrati tudi človek, ki si zna izbrati podlage za svoj stil, je v tem Evidence odličen. Izbor producentov, ki so mu pisani na kožo, je skorajda brezhiben, beati zvesto sledijo verbalnim dogajanjem, so polni starih soul in funk vzorcev, kjer občasno pridejo do izraza sampli izrazitih ženskih vokalov, in kljub temu, da je na albumu peščica različnih producentov, delujejo kot sklenjena celota. Signifikantne podlage vsakega producenta posebej se skrivajo na najrazličnejših melodičnih vzorcih, ritem sekcija pa temelji na izrazitih, na nekaterih mestih precej močnih basih ter klasični estetiki vzorčenja rap loopov in bobnov.

Evidence s poslušalci deli radost in žalost lastnega življenja, izven emo manire jim predaja svoje življenje, ki pa očitno ni tako zelo zanimivo. Natančno in detajlno zasnovan album, ki ne ponuja iracionalnosti, da bi ubral svojo drugačno, bolj raziskovalno pot, ampak se vrti v polju komfortnega območja, iz katerega pravzaprav nikoli niti ne poskuša uiti. Album „Cats & Dogs“ je eden tistih, ki ga zna del zavedne raperske poslušalske mase sprejeti za svojega, izven raperskega sveta pa je ostalim poslušalcem verjetno popolnoma nezanimiv, monoton in nepotreben.

pripravil Marko Godnjavec- Jizah



Komentarji
komentiraj >>