Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
OFF OBTOŽBE PAPEŽA (1107 bralcev)
Sreda, 19. 10. 2011
Urh



... siloviti spopadi med turškimi silami in pripadniki Kurdske delavske stranke v provinci Hakari na jugovzhodu Turčije ...
... Rusija in sedem nekdanjih sovjetskih republik podpisalo sporazum o prosti trgovini ...
... Grčijo je v znak protesta proti novim varčevalnim ukrepom zajela 48-urna splošna stavka ...
... Zveza svobodnih sindikatov Slovenije podprla aktiviste, ki delujejo v okviru gibanja 15o ...

NAPOVEDNIK

Ponovno se je zgodilo, da je nekdo označil vrhovnega poglavarja katoliške cerkve, papeža Benedikta XVI., za nacista. Lahko bi rekli, pa saj to se dogaja vsak dan, nič nenavadnega, le da se je tokrat jezik razvezal znani igralki Susan Sarandon. Slednja je dobila Oskarja za vlogo v filmu Zadnji sprehod, kjer igra vlogo katoliške sestre Helen Prejean, ki se spoprijatelji z zapornikom, ki je bil obsojen na smrtno kazen. Seveda se zavzema za abolicijo smrtne kazni. Sarandonova je na newyorškem filmskem festivalu dejala, da je knjigo, po kateri je bil posnet omenjeni film, poslala papežu. »Ampak prejšnjemu papežu, ne temu nacistu, ki vlada sedaj,« je dejala. Izjava je že povzročila razburjenje pri katoliških in judovskih skupinah, ki zahtevajo opravičilo.

Pustimo sedaj ob strani, ali je bil morda Papež Janez Pavel II. nacist, saj ne bi radi dodatno dvigovali prahu. Susan Sarandon se je obregnila ob dejstvo, da je bil Benedikt XVI. kot najstnik član Hitlerjeve mladine, kar pa je bilo v tistih časih, roko na srce, nekaj obveznega in vsakdanjega. Čeprav se ljudje še vedno nasmejijo, ko slišijo vic o Ratzingerju, ki se glasi: če bo Hitler izgubil vojno, bom jaz postal papež! Ratzingerju je na pomoč hitro priskočil vodja organizacije Catholic Leagaue William Donohue, ki je poudaril, da se Ratzinger v nasprotju z večino mladih ni želel udeleževati srečanj Hitlerjeve mladine, zaradi česar je imela njegova družina tudi finančne težave.

Berete vse najboljše o Rimo-katoliški cerkvi za časa tretjega rajha, OFF program Radia Študent!

OFF PROGRAM

Pred ljubljansko borzo se v dopoldanskem času po vsebinski plati ni dogajalo veliko, so pa bili protestniki, aktivisti in podporniki demonstracij bolj aktivni v organizacijskem smislu. Postavljen je že en večji vojaški šotor, v katerem se je vzpostavil improviziran informacijski center po vzoru na podobna gibanja po svetu, napovedujejo pa se tudi postavitve novih podobnih šotorov, ki bodo v prihodnje ščitile prisotne pred bližajočimi se neugodnimi vremenskimi razmerami. V okviru predmeta državljanska vzgoja in etika so si prizorišče protestov za kratek čas prišli ogledat tudi šolarji iz Osnovne šole Ledina.

Akcije in manifestacije so se začele odvijati po dvanajsti uri in bodo trajale vse do popoldanske skupščine, ki je, tako kot ostale dni, napovedana za 18. uro. Na prvi današnji delavnici so sodelujoči skušali osmisliti svojo prisotnost pred poslopjem borze kot simbolom finančnega kapitalizma, nato pa so se podali še pred Banko Slovenije. Več o tej akciji nam je povedal aktivist gibanja Nevidnih delavcev sveta David:



Tako kot tudi prejšnje dni je na ploščadi pred borzo vseskozi veliko priložnostnih obiskovalcev, ki ostanejo samo nekaj trenutkov ali pa dlje časa, izrečejo svojo podporo protestnikom ali pa le-to podkrepijo tudi z materialnimi sredstvi. To pisano paleto priložnostnih obiskovalcev tvorijo tako mladi kot stari, zaposleni in nezaposleni, brezdomci, dežurni kritiki in komentatorji ter tisti, ki želijo izraziti svoje nezadovoljstvo s trenutnim stanjem. Tudi njihove kritike letijo na zelo različne stvari, predvsem pa na težko situacijo v Sloveniji in na anomalije v ekonomsko-politični sferi. Poleg tega se njihovi odzivi razlikujejo po artikuliranosti, koherentnosti, odločnosti in angažiranosti za tisto, kar zagovarjajo. Pa poslušajmo primer enega od prisotnih in njegovo kritiko trenutnih razmer:



Strinjanje in podporo gibanju 15. oktober, ki protestira proti pohlepnemu kapitalizmu, pa so javno izrazili tudi v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. Več nam je povedal njen predsednik Dušan Semolič:



Nekateri študentski protestniki in policija so se spopadli v čilski prestolnici Santiago de Chile. Povod za spopade je zahtevana reforma izobraževalnega sistema, policija pa je uporabljala solzivec in vodo, da bi protestnike odgnala. Slednji so postavljali barikade in metali molotovke ter zažgali mestni avtobus. Več kot 60 ljudi je bilo aretiranih, minister za notranje zadeve Rodrigo Hintzpeter pa je dejal, da bodo vsi odgovorni za zažig avtobusa obravnavani po zakonu o državni varnosti, ki predvideva višje kazni za nasilna dejanja. Voditelji študentskih protestov so že obsodili protestniško nasilje in dejali, da niso povezani z incidenti. Študentje zahtevajo, da vlada naredi celovito reformo izobraževalnega sistema, pridobi nadzorno funkcijo nad le-tem in poveča izdatke za javne šole in univerze. Študente sicer podpirajo tudi učitelji in sindikati.

Grčijo je v znak protesta proti novim varčevalnim ukrepom zajela 48-urna splošna stavka, h kateri sta pozvala največja sindikata v državi. V državi je tako povsem obstal zračni promet, do motenj prihaja tudi v javnem prevozu, med drugim pa so zaprti državni uradi, trgovine, banke in šole, medtem ko bolnišnice delujejo le z nujnim osebjem. Dvodnevna splošna stavka sicer predstavlja vrhunec celega tedna stavk v Grčiji, v okviru katerih so že v ponedeljek delo odložili mornarji, davčni uradniki, zaposleni v občinskih in mestnih uradih, odvetniki in zdravniki. Včeraj so se stavki pridružili tudi novinarji. V strahu pred morebitnim nasiljem, ki bi tako kot med podobno 48-urno stavko junija lahko spremljalo današnje protestne shode, policija izvaja poostrene varnostne ukrepe. Med drugim je v središču Aten namestila posebne enote, blokirala cesto, ki vodi mimo poslopja parlamenta, in zaprla dve najpomembnejši postaji podzemne železnice.

V spopadih med turškimi silami in pripadniki Kurdske delavske stranke v provinci Hakari na jugovzhodu Turčije, blizu meje z Irakom, je bilo minulo noč ubitih najmanj 26 turških vojakov, 18 pa jih je bilo ranjenih. Turška vojska je po spopadih na dveh mestih vdrla tudi v Irak, kamor so po bojih pobegnili kurdski uporniki. Na sever Iraka, kjer imajo kurdski uporniki svoja oporišča, je turška vojska vdrla davi. Podrobnosti za zdaj niso znane, razen da so turški vojaki v sosednjo državo vdrli nekaj kilometrov daleč. Turški parlament je že v začetku meseca sprejel resolucijo, v skladu s katero si turška vojska, če oceni, da je to potrebno, vzame pravico, da vdre na sever Iraka ter tam obračuna s tako imenovanimi kurdskimi teroristi in separatisti. Turški predsednik Abdulah Gűl je dejal, da bodo naredili vse, da Turčije ne bi pretresel terorizem. Kurdska delavska stranka si že 27 let prizadeva za avtonomijo Kurdistana, Turčija in številne druge države pa jo uvrščajo med teroristične organizacije.

Rusija in sedem nekdanjih sovjetskih republik je na vrhu Skupnosti neodvisnih držav v Sankt Peterburgu podpisalo sporazum o prosti trgovini, ki predvideva odpravo carinskih dajatev na številne izdelke. Sporazum so podpisale Rusija, Ukrajina, Belorusija, Kazahstan, Armenija, Kirgizistan, Moldavija in Tadžikistan. Azerbajdžan in Turkmenistan, ki imata velike zaloge nafte, sporazuma nista podpisala, vendar predstavniki omenjenih držav razmišljajo, da bi to storili do konca leta. Ruski premier Vladimir Putin sicer ni razkril, za katere izdelke bodo odpravili carine in druge izvozne dajatve. Dejal je le, da se bodo znižale cene, kar bo ustvarilo boljše pogoje za poslovanje med državami in jih naredilo bolj konkurenčne. Putin ob podpisu sporazuma vztraja, da dogovor ni v nasprotju z zavezami, ki jih mora Rusija sprejeti za vključitev v Svetovno trgovinsko organizacijo, za kar si prizadeva že skoraj dve desetletji. Skupnost neodvisnih držav združuje vse nekdanje republike sovjetske zveze razen Litve, Latvije, Estonije in Gruzije.

Britanska policija je po deset let trajajočem sodnem sporu začela odstranjevati največje nezakonito postavljeno naselje v grofiji Essex na jugovzhodu Anglije. Ob tem je prišlo do spopadov med policijo ter prebivalci naselja Dale Farm in aktivisti, ki so postavili barikade in na policiste metali kamenje. Policisti so odstranjevali barikade, ki so jih postavili jezni naseljenci in njihovi podporniki, da bi preprečili izpraznitev 2,4 hektarja velikega naselja. Popotniki, ki živijo nomadsko življenje in imajo korenine na Irskem, so pred desetimi leti kupili zemljo v bližini kraja Basildon. Ker je naselje postajalo vse večje, so tamkajšnji prebivalci začeli protestirati, njihova jeza pa se je odrazila tudi v številnih tožbah zaradi kršenja gradbenih pravil. V ponedeljek so irski popotniki pred sodiščem še na zadnji instanci izgubili boj za svoje pravice do nadaljnjega bivanja na območju. V Veliki Britaniji po nekaterih ocenah živi med 15 in 30 tisoč irskih popotnikov, ki so priznani kot etnična manjšina s svojim jezikom in navadami.

Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik z deželnim glavarjem avstrijske Koroške Gerhardom Dörflerjem in z deželnim svetnikom za socialne zadeve Christianom Raggerjem ravnokar slovesno zaključuje gradnjo varstveno-delovnega centra v Globasnici. Storitve in oskrba v centru bodo zagotovljene tako v nemškem kot v slovenskem jeziku. Po dogovoru med državama bodo lahko storitve v varstveno-delovnem centru v Globasnici blizu Velikovca koristili tudi slovenski državljani. Gre za prvi primer takšnega meddržavnega regionalnega sodelovanja na področju oskrbe in storitev za posameznike s posebnimi potrebami. Več o projektu in njegovem simbolnem pomenu nam bo povedal predsednik Enotne liste Vladimir Smrtnik, ki se slovesnosti tudi udeležuje:



Državni zbor je v okviru druge obravnave opravil razpravo o noveli zakona o osnovnem šolstvu. Sodeč po razpravi, se noveli obeta podpora. Osnovnošolska novela premika poučevanje tujega jezika v nižje razrede, uvaja pa tudi neobvezne izbirne predmete. Minister za šolstvo in šport Igor Lukšič je uvodoma povedal, da novela zakona o osnovni šoli uvaja drugačno poimenovanje nekaterih predmetov, s čimer presega razlikovanje med vzgojnimi in izobraževalnimi predmeti. Uvaja obvezno poučevanje prvega tujega jezika v drugem razredu in neobvezno poučevanje v prvem razredu osnovne šole. Zakaj novelo podpira poslanska skupina Socialnih demokratov, nam bo iz njihovih vrst povedala Majda Potrata:



Komentarji
komentiraj >>