Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
STRANKOKRACIJA PROTI NEPOSREDNI DEMOKRACIJI (1201 bralcev)
Petek, 28. 10. 2011
Luka T.



Protestniki pred borzo so na skupščinah začeli prakticirati neposredno demokracijo kot alternativo stranko-kraciji, kot se občasno poimenuje naš predstavniški sistem. V tem obdobju so tudi politične stranke našle čas, da pripravijo svoje odzive, zato smo poklicali nekaj parlamentarnih in tudi dve od treh novink, ki bodo prvič nastopile na decembrskih predčasnih volitvah.

Oddaja v celoti:

Okupacija ploščadi pred ljubljansko borzo zaključuje svoj drugi teden šotorjenja. Protestniki so v tem času poskrbeli za osnovno infrastrukturo in organizacijo, na skupščinah pa začeli prakticirati neposredno demokracijo kot alternativo stranko-kraciji, kot se občasno poimenuje naš predstavniški sistem. V tem obdobju so tudi politične stranke našle čas, da pripravijo svoje odzive, zato smo poklicali nekaj parlamentarnih in tudi dve od treh novink, ki bodo prvič nastopile na decembrskih predčasnih volitvah.

Vprašali smo jih, kako gledajo na zahtevo po neposredni demokraciji in ali obdobje interneta ne prinaša tehničnih zmožnosti za neposredno odločanje državljanov. Anton Anderlič iz Liberalne demokracije Slovenije je odgovoril takole:



Dejan Levanič iz Socialnih demokratov se je do tega opredelil takole:



Na isto vprašanje je odgovarjal tudi poslanec slovenske ljudske stranke, Franc Pukšič:



Manj konzervativna do teh vprašanj je stranka Trajnostni Razvoj Slovenije. Govorili smo z Zineto Zilman:



Zanimalo nas je, kako stranke gledajo na počasen proces formulacije zahtev protestnega gibanja in okupacijo, ki bo ta proces očitno spremljala. Anderlič iz LDS-a do zasedbe ni kritičen, dokler ima dovoljenje za zasedanje javnih površin:



Dolgotrajnost procesa ne predstavlja ovire niti stranki za Trajnostni Razvoj Slovenije. Zilmanova odgovarja:



S tem se strinja tudi socialdemokrat Dejan Levanič, ki pa je vseeno skeptičen ali bodo protestniki lahko sami dosegli zastavljene cilje.



Čeprav so protesti v Sloveniji dobili izrazito levičarski nadih s svojo kritiko neoliberalnih reform, privatizacije in zahtevami za ohranjanje socialne države, gre pri vsem skupaj morda za nekaj širšega. Kot je to opredelil filozof Slavoj Žižek s frazo 'Shoplifters of the world unite', gre v globalnem smislu bolj za upor potrošnikov, ki jim vsakdan narekuje, naj s potrošnjo vzdržujejo ekonomijo, ta pa jim je nehala dajati priložnosti za sredstva, ki to potrošnjo omogočajo. Zilmanova iz stranke Trajnostnega razvoja meni, da so ljudje ...



Nekaj širšega od klasičnega upora levice vidi tudi Anton Anderlič iz LDS-a:



Da je v zahtevah protestnikov nekaj univerzalnega meni tudi Dejan Levanič:



Tudi Franc Pukšič iz SLS-a vidi v prtestih nekaj širšega zato smo ga vprašali, ali se mu zdi smiseln radikalen pretres sistema, ki ustvarja dolžniško suženjstvo, namesto da ga krpamo s političnimi rešitvami, kot so na primer ugodnejši stanovanjski krediti za ogrožene segmente prebivalstva:



Kljub razmeroma revolucionarnim trditvam o prerazporeditvi premoženja je Pukšič do denarnih vprašanj praktičen, a jih hkrati hitro spelje le na kritiko dela nekdanjega premierja Boruta Pahorja:



Za konec smo predstavnike strank vprašali tudi, ali so se udeležili kakšne od skupščin in morda podali kakšen predlog. Odgovarja Zilmanova iz stranke Trajnostnega razvoja:



Skupščine se ni udeležil niti Anderlič iz vrst liberalnih demokratov, ki je bolj kot zmrzovanju pred borzo naklonjen spletni participaciji:



Tudi Franc Pukšič ni utegnil na ploščad, zadeve spremlja predvsem preko medijev, svoj angažma pa je po svojih besedah že dokazal v svojem poslanskem delu.



Čeprav izjave Slovenske demokratske stranke nismo uspeli dobiti, je vredno spomniti, da je njihov tesni sodelavec Žiga Turk preko Twitterja čivknil, da se tudi oni čutijo del 99 odstotkov. Izjavo je seveda mogoče brati komično, češ da tega 1 odstotka ljudi tako ni v Sloveniji, slovenska elita pa je le nekakšen srednji sloj v globalnih razmerjih moči, kjer ne nastopa kot enakovreden partner.

Strankarsko sceno je kultiviral Luka Tetičkovič.



Komentarji
komentiraj >>