Leto začenjamo s pogovorom z dr. Tadejem Praprotnikom o seksizmu na internetu, z recenzijo knjige Clarisse Pinkole Estes Ženske, ki tečejo z volkovi in s kratko predstavitvijo zadnjih dveh številk revije Delta iz ust njene urednice Eve Bahovec; spomnile pa se bomo tudi treh pomembnih predstavnic feministične misli, ki so se vse rodile v januarju.
Knjiga Ženske, ki tečejo z volkovi je neke vrste študija mitov in zgodb o arhetipu t.i. Divje ženske. Vendar ne gre za klasično akademsko "študijo", saj imamo opravka z lucidno napisanim delom, ki nagovarja ženske skozi jungovske interpretacije starodavnih ljudskih zgodb z vseh koncev sveta. Njena avtorica Clarissa Pinkola Estes /klarisa 'pinkola 'estes/ ženskam skozi zgodbe opisuje procese prisvajanja svojih psihičnih moči, svojega ustvarjalnega spiritusa movensa. Avtorica v nas nagovarja nekaj prvotnega, kar imenuje "Divja ženska". Primerja jo z volkuljo, saj pravi, da ženske in volkulje odlikujejo nekatere skupne psihične lastnosti, oboje pa druži tudi to, da jih preganjajo.
Knjiga se začne takole: "Divje živali in divja ženska sta ogroženi vrsti. Instinktivna ženska narava je oplenjena, odrinjena in pozidana.... deležna je najslabšega ravnanja. Že tisoče let se dogaja, da jo izženejo v najbolj opustelo deželo psihe, brž in vsakič ko obrnemo hrbet. Duhovne pokrajine Divje ženske so bile skozi vso zgodovino ropane in požigane, brlogi zravnani z zemljo in naravni cikli prisiljeni v nenaravne ritme, ker je tako ustrezalo drugim."
"Divjost" za jungovsko pishoanalitičarko Clarisso Pinkolo Estes ni neka razdiralna sila, ki pustoši; prav nasprotno, je sila oziroma ustvarjalni ogenj, ki omogoča čustveno in duhovno preobrazbo. Kot sama pravi, je skozi svoje delo psihoanalitičarke, pesnice in varuhinje starih zgodb spoznala, da je "večno žensko vitalnost" mogoče povrniti le z obsežnimi "psihično-arheološkimi" izkopavanji ženskega podzemlja. Tako namreč imenuje procese povrnitve moči - ki bi jih v klasičnem feminističnem jeziku morda poimenovali "empowerment /im'paurment/ ali opolnomočenje". Procesi, ki jih opisujejo pradavne pravljice in razgalja knjiga Ženske, ki tečejo z volkovi, niso niti enostavni niti neboleči, vendar nujni, ker so zdravilni, saj nam vračajo naravne potenciale. Cantadora /'kantadora/ Clarissa Pinkola Estes si nas skozi interpretacije mitov in pravljic upa popeljati onstran tega, kar tradicionalna psihologija pogosto zamolči, torej k arhetipskemu, intuitivnemu, spolnemu in cikličnemu, k ženskemu včdenju in njenemu ustvarjalnemu ognju.
In kdo je pravzaprav avtorica te knjige, ki se mi je med branjem zdela kot nekakšen starodaven učbenik življenja? Poreklo Clarisse Pinkole Estes je ravno tako raznovrstno, kot je barvita njena knjiga. Rojena je bila v mehiško-španski družini, posvojili so jo - kot sama pravi - "vročekrvni Madžari", s katerimi je odraščala sredi gozdov ob Velikih jezerih v ZDA. Njena neločljiva povezanost z naravo spominja na kanadsko pisateljico Margaret Atwood /etvud/, ki v svojih romanih ravno tako tematizira ženske in njihove preobrazbe. Še posebno v romanu Na površje pravzaprav govori o podobnih procesih, skozi katere gre v življenju ženska, kot jih skozi jungovske oči predstavi Pinkola Estes.
Slovenski prevod smo dobili lani, za kar je zaslužna novogoriška Založba Eno. Na Zahodu je knjiga naletela na izredno dober odmev med bralci že takoj potem, ko je prvič izšla leta 1995. Kmalu je bila prevedena v okrog 20 jezikov, ravno toliko, kolikor let je pravzaprav nastajala.
Ženske, ki tečejo z volkovi je eno redkih v slovenščino prevedenih del, ki se navezujejo na tradicijo švicarskega psihologa in humanista Carla Gustava Junga. Za razliko od svojega mentorja Sigmunda Freuda je Jung na Slovenskem med znanstveniki naletel na manj naklonjenosti, pa čeprav se umešča v manj pesimistično tradicijo mišljenja. Ker je v Sloveniji precej ljudi, tudi v akademskih krogih, ki jih Jungova misel zanima in potem ko smo pred dobrim letom dobili izjemno pronicljivo Jungovo knjigo Človek in njegovi simboli, se morda lahko nadejamo novih časov.
Komentarji
komentiraj >>