… finančni ministri območja evra ponovno o …
… v Grčiji ob napovedi odstopa premiera Papandrea o oblikovanju nove vladne koalicije …
… novo klanje proti-vladnih protestnikov s strani sirskih ne-varnostnih sil …
… Europska unija o ravnanju z redkimi boleznimi …
… v Libiji zaradi konflikta očitno najebali tudi ogroženi modroplavuti tuni …
… pred borzo v Ljubljani pa delavnice 24-ega dne okupacije …
… tisoči donirali v podporo kitajskemu disidentu Ai Weiweiju …
… Krasni novi novi val v Kinu Šiška
PRVIČ
Po več maratonskih srečanjih minuli teden se finančnim ministrom držav v območju evra obeta še ena noč poskušanja reševanja evra in Grčije. Ob tej bo ključna tema tudi krepitev posojilne sposobnosti začasnega sklada za zaščito evra s 440 na 1000 milijard evrov s ciljem preprečitve širjenja krize v Italijo in Španijo. Nekaj dni po tem, ko so voditelji držav v območju evra dosegli dogovor za spopadanje s krizo, je grški premier George Papandreu prišel na dan s predlogom za referendum o tem dogovoru. Zamisel o referendumu je kasneje opustil s pojasnilom, da je šlo za sredstvo, s katerim je opozicijo skušal prepričati o podpori ukrepom, ki jih mora Grčija sprejeti v zameno za finančno pomoč. Notranjepolitične razmere v državi so še zmeraj razlog za skrb finančnih ministrov držav v območju evra, od katerih lahko Grčija pričakuje novo svarilo o prekinitvi finančne pomoči v priemru neizpolnitve varčevalnih ukrepov, ki so pogoj zanjo.
Grški premier George Papandreou je po včerajšnjem večernem tristranskem srečanju s predsednikom Karolosom Papuljasom in vodjo opozicije Antonisom Samarasom pristal na kompromis pri oblikovanju začasne koalicije in napovedal svoj odstop. Naloga začasne koalicije bo izpeljava ključnega svežnja varčevalnih ukrepov in reform proračuna za prihodnje leto pred predčasnimi volitvami, ki so pogoj za nove prilive v državno blagajno s strani sklada za zaščito evra in brez katerih bi Grčija bankrotirala že naslednji mesec. Ko bo imenovan vodja začasne vlade, bo predsednik države Papuljas pozval stranke k pridružitvi novi vladi. Z grškega finančnega ministrstva so ob tem sporočili, da bi do predčasnih volitev lahko prišlo devetnajstega februarja prihodnje leto.
Zainteresirana javnost bo imela danes priložnost izvedeti s katerimi kandidati bodo na državnozborskih volitvah nastopili pri Stranki za trajnostni razvoj Slovenije in Državljanski listi Gregorja Viranta. Svoje kandidate bodo na svetu stranke potrjevali tudi pri Liberalni demokraciji Slovenije. Pri Listi Gregorja Viranta so izpostavili, da bodo med njihovimi kandidati nova imena v političnem prostoru, zaenkrat pa je znano, da bosta poleg predsednika stranke Gregorja Viranta nastopila tudi tudi ekonomist Janez Šušteršič in nekdanji direktor Urada za varstvo konkurence Jani Soršak. Pri stranki TRS pa so zaenkrat sporočili, da so na njihovi listi, citiramo: "podjetniki, samostojni delavci na področju kulture, poligloti, podeželani, eko bankirji, gluhonemi, eko kmeti, inženirji, absolventi, zaščitniki divjega petelina s Pohorja, zeliščarji, doktorji znanosti, slovenski Tržačani, vojaki iz vojne za Slovenijo, mladi in stari, ženske in moški", konec citata.
DRUGIČ
V Gvatemali je na predsedniških volitvah po skoraj vseh preštetih glasovih s 55-imi odstotki zmagal kandidat desne Patriotske stranke, bivši general Otto Perez Molina. Njegov tekmec Manuel Baldizon je po sporočilu volilnega tribunala prejel 45 odstotkov glasov. Perez Molina bo nastopil kot prvi predsednik z ozdajem iz vojaške sfere po koncu državljanske vojne v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Gvatemala je sicer ena od ključnih tranzitnih točk pri pretoku drog v Združene države Amerike, Molina pa je ob tem volilcem obljubil zaposlitev novih 10.000 policistov in 2.500 vojakov za boj z organiziranim kriminalom v državi.
S sirskega observatorija za človekove pravice s sedežem v Londonu poročajo o vsaj 16-ih novih ubojih civilistov s strani tako imenovanih sirskih varnostnih sil na proti-režimskih protestih v mestu Homs. V soboto je bilo v tem mestu ubitih 27 ljudi. Homs je v zadnjih mesecih postal center nemirov uperjenih proti režimu Bašarja al Asada – samo v zadnjem tednu je bilo tam ubitih več kot 100 protestnikov.
V Evropski uniji so zasnovali vrsto politik in programov za izenačitev bolnikov z redkimi boleznimi z obravnavo ostalih bolnikov. Pomoč bolnikom je namreč zaradi slabega poznavanja bolezni omejena. Za tako imenovanimi redkimi boleznimi zboli manj kot pet posameznikov na 10.000 ljudi, na evropski ravni pa se ocenjuje od 27 do 36 milijonov obolelih. Sicer obstaja od 6000 do 8000 redkih bolezni, od tega jih tri četrtine prizadane otroke.
TRETJIČ
Pojavljajo se dokazi o nereguliranem in najverjetneje nazakonitem lovu tun v libijskih vodah v času letošnjih spopadov v Libiji. Poroča se o namreč o veliki prisotnosti ribiških ladij na področjih, na katerih naj bi se nahajali ogroženi modroplavuti tuni, med drugim tudi o ladjah iz Evroske unije. Evroska komisija, ki sicer trdi da je kakršnenkoli ribolov v libijskih vodah v času konflikta lahko obsojen kot nezakonit, naj bi že preiskovala italijanske avtoritete zaradi bilateralnih pogodb z Libijo glede lova na tuno. O zadevi bodo razpravljali tudi na letnem srečanju Mednarodne komisije za ohranitev atlantske tune, ki se začenja ta petek v Istanbulu. Libijske oblasti naj bi sicer ob zahtevah te komisije zaradi težav z regulacijo lova aprila suspendirale ves lov na tune v državnih vodah.
V Londonu se začenja Svetovna turistična borza na kateri se bo Slovenija predstavila z regijo Julijske Alpe in nekoliko kretenskim sporočilom: Zelena, aktivna, zdrava Slovenija. Londonska borza velja sicer za enega najpomembnejših dogodkov s področja svetovnega turizma, na katerem se bo letos predstavilo več kot 5100 razstavljalcev iz 187 držav, med njimi slovenskih 17 ponudnikov s področja turizma. Predstavitev Slovenije kot turistične destinacije naj bi potekala predvsem z vidika ponudbe in razvoja odgovornega turizma.
V okviru štiriindvajsetega dne protestne okupacije ploščadi pred ljubljansko borzo se bodo tudi danes dogajale številne delavnice. Ob enih se bo odvila delavnica na temo podražitev ljubljanskega javnega prometa, ob dveh delavnica z naslovom Sram in strah, ob štirih se bo razmišljalo o organizaciji vsakotedenskega protestnega shoda, ob petih pa bo v Mali galeriji delavnica o psihonavtiki.
ČETRTIČ
Na Zahodu Kolumbije je zaradi zemeljskih plazov in poplav, ki so posledica večdnevnega obilnega deževja umrlo najmanj 36 ljudi, več deset pa jih še pogrešajo. Pogrešane išče okoli 150 reševalcev in 450 policistov. Zadnje smrtne žrtve so zabeležili v prestolnici okraja Caldas, Manizales, kjer je zemeljski plaz pod seboj pokopal hiše in ubil 29 ljudi. Sicer naj bi šlo za enega najhujših deževnih obdobij v zgodovini Kolumbije.
Na tisoče ljudi je doniralo kitajskemu umetniku in disidentu Ai Weiweju v podporo pri računu v višini 2.4 milijona dolarjev, ki so mu ga zaradi obtožb davčne utaje izdale kitajske oblasti. Pri tem naj bi šlo za davčno utajo pri podjetju Fake Cultural Developement Ltd, ki je v lasti umetnikove žene. Weiwei trdi, da ni imel v podjetju nobene vodilne funkcije, zaradi obtožbe pa je umetnik letos tri mesece preživel v priporu. Po sporočilu prostovoljca v umetnikovem studiju Liu Yanpinga preko Twitterja je za plačilo računa doniralo skoraj 20.000 ljudi. Weiwei je ob tem sporočil, da donacije niso zgolj denar, ampak izraz čustev, ki jih ljudje občutijo glede krivice, ki se mu je z državno obtožbo zgodila.
V Parizu bo potekalo sojenje venezuelskemu teroristu Ilichu Ramirezu Sanchezu, poznanem pod imenom Carlos Šakal, zaradi štirih bombnih napadov v zgodnjih osemdesetih v Franciji v katerih je umrlo 11 ljudi. Carlos sicer v Franciji preživlja dosmrtno zaporno kazen zaradi uboja dveh policistov leta 1975. Ramirez Sanchez je najbolj poznan po teroristični akciji leta 1975 na Dunaju, v kateri so ugrabili skupino 11-ih ministrov Organizacije držav izvoznic nafte.
V Kinu Šiška se bodo odvile filmske projekcije v okviru Krasnega novega novega vala. Gre za tretji dogodek na katerem se predvaja filme neodvisnih, neuveljavljenih in mikro oziroma no-budget produkcij, ki ga je pred tem gostila Slovenska kinoteka. Kot so zapisali v napovedi dogodka na Facebooku: »Neodvisni filmarji, otroci žanrskega geta, samooklicani krasni novi novovalovci se vračajo. Letošnja doza kratkih, bizarnih in obenem no-budget kreacij, pompozno napoveduje novo poglavje v zgodovini slovenskega neodvisnega filma«. Zadeva se bo začela ob 18.30 z ArtDialogom, na katerem se bosta soočila predstavnik filmarskega podmladka Peter Bizjak ter dežurni starešina Vinci Vogue Anžlovar. Jasno vse za đabe.