Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
SUBTILNO NELAGODJE S HOMOSEKSUALNOSTJO (1740 bralcev)
Sreda, 9. 11. 2011
Goran B.



Včeraj je potekal Antifa seminar z naslovom »Kako daleč seže nelagodje s homoseksualnostjo?«, ki se je tokrat v podporo vsem prizadevanjem za enakopravnost in enakost preselil na ploščad pred borzo. Barbara Rajgelj, predavateljica na FDV in solastnica lokala Cafe Open, Metka Mencin Čeplak, predavateljica na FDV, ki raziskuje identitetne politike, in Mitja Blažič, aktivist za pravice gejev, lezbijk, biseksualnih in transseksualnih oseb, so se spraševali o razsežnostih nelagodja s homoseksualnostjo.

Včeraj je potekal Antifa seminar z naslovom »Kako daleč seže nelagodje s homoseksualnostjo?«, ki se je tokrat v podporo vsem prizadevanjem za enakopravnost in enakost preselil na ploščad pred okupirano borzo oziroma Bojzo. Barbara Rajgelj, predavateljica na Fakulteti za družbene vede in solastnica lokala Cafe Open, Metka Mencin Čeplak, predavateljica na FDV, ki raziskuje identitetne politike, in Mitja Blažič, aktivist za pravice gejev, lezbijk, biseksualnih in transseksualnih oseb, so se v družbi poslušalcev spraševali o razsežnostih nelagodja s homoseksualnostjo. Ob tem niso razmišljali o očitnih, ampak prikritih, subtilnih oblikah homofobije. Kot so zapisali v napovedi seminarja: »Praviloma kot nestrpne in nekorektne opredeljujemo zlasti eksplicitne izraze sovraštva, izključevanja in postavljanja na rob, veliko manj pa smo pozorni na to, kako o drugem govorijo domnevni naši. Ker je na levem polu političnega, kulturnega in intelektualnega prostora splošno sprejeta norma, da se drugega ne izključuje, so načini utemeljevanja pravne in simbolne neenakosti ter neodobravanja različnih življenjskih slogov postali veliko bolj prikriti in izmuzljivi.«

Prisluhnimo za začetek Metki Mencin Čeplak, ki je LGBT problematiko primerno prostoru govora, torej okupirani Bojzi, postavila v odnos problema razredne dominacije in tako izpostavila domnevno problematičen odnos med različnimi emancipacijskimi politikami, ki pa so po njenem združljive. Govorila je tudi o problematičnih načinih, s katerimi znanost govori o seksualnosti.

Metka je med drugim izpostavila problematično znanstveno raziskovanje, v katerem prihaja do subtilnega mešanja legitimnih znanstvenih dejstev in raziskovanj z vrednostnimi sodbami in nelagodjem ob homoseksualnosti, ob tem pa je opozorila na odgovornost, ki jo imajo znanstveniki ob ustvarjanju vednosti o seksualnosti, ki ima velik učinek na življenja ne-heteroseksualnih oseb:

Mitja Blažič je govoril o zgodovini LGBT gibanja v našem prostoru in odnosu državne politike do diskriminacije ne-heteroseksualnih oseb, pri tem pa je izpostavil ambivalenten odnos, ki ga ima levica v Sloveniji do problematike in ki je po njem pravzaprav glavni razlog, zaradi katerega sistemska diskriminacija gejev in lezbijk v državi do danes še ni odpravljena. Če je namreč desnica tako rekoč kategorično in enoglasno proti sistemski enakosti gejev in lezbijk, pa na levici skozi celotno zakonodajno zgodovino poosamosvojitvene Slovenije najdemo veliko neenotnosti in ambivalence.

Samo LGBT gibanje je bilo v sedemdesetih zaznamovano z zahtevami po individualnih pravicah - pravici do svobodne izbire, izbiri življenjskega stila in odpravi kriminalizacije homoseksualnosti. Ta je bila v Jugoslaviji odpravljena leta 1977 z novim kazenskim zakonikom. Začetki gibanja v Sloveniji sicer sežejo v leto 1984, konec osemdesetih pa se je težišče gibanja od zavzemanja za individualne pravice posameznic in posameznikov premaknilo na vprašanje gejevske in lezbične zakonske zveze ter partnerskih in starševskih pravic. Prisluhnimo, kaj je Blažič med drugim povedal o odnosu politike do LGBT problematike v našem prostoru:

Barbara Rajgelj je govorila o nelagodju in bolj in manj subtilni diskriminaciji na politični, pravni in medijski sceni. Prisluhnimo njenim mislim o odnosu politikov do LGBT problematike v Sloveniji:

O nelagodju politike in percepciji LGBT problematike kot obstranske nam lahko nekaj pove že sama dolžina razprave o družinskem zakoniku v Državnem zboru. Mitja Blažič:

Poročilo je pripravil Goran Bečirevič. Foto: 15o



Komentarji
komentiraj >>