Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
INTERVENCIJA ŽE, A KAKŠNA IN KDAJ? (1391 bralcev)
Petek, 11. 11. 2011
Luka P. in Boris V.



Poleg tradicionalnih predvolilnih prepucavanj je ta teden zaznamovala debata, povezana s predlogoma interventnega zakona, vladnim in tistim, ki ga je predlagal poslanec Zaresa Pavel Gantar. Namen interventnega zakona je po besedah premiera Pahorja konsolidacija javnih financ, kar je Pahor kot nujno izpostavljal že pred junijskim referendumom o pokojninski reformi. Če je takrat sprejetje interventnega zakona zvenelo kot grožnja, češ, glejte, kaj bo potrebno, če zavrnete pokojninsko reformo, pa se sedaj inter

Poleg tradicionalnih predvolilnih prepucavanj je ta teden zaznamovala debata, povezana s predlogoma interventnega zakona, vladnim in tistim, ki ga je predlagal poslanec Zaresa Pavel Gantar. Namen interventnega zakona je po besedah premiera Pahorja konsolidacija javnih financ, kar je Pahor kot nujno izpostavljal že pred junijskim referendumom o pokojninski reformi. Če je takrat sprejetje interventnega zakona zvenelo kot grožnja, češ, glejte, kaj bo potrebno, če zavrnete pokojninsko reformo, pa se sedaj interventni zakon v takšni ali drugačni obliki sprejema kot nekakšno danost. Vlada je tako včeraj Državni zbor pozvala, naj vendarle sprejme njen predlog interventnega zakona oziroma predlaga manjše popravke, saj naj bi z zamujanjem sprejetja tega zakona potencialno ogrozili gospodarski razvoj države.

Kaj torej prinaša interventni zakon?
Po vladnem predlogu bi bila poleg zamrznitve plač javnih uslužbencev in funkcionarjev ter zamrznitve pokojnin onemogočena napredovanja zaposlenih v javnem sektorju v višje plačilne razrede. S tem bi po vladnih izračunih prihranili slabih 300 milijonov evrov, kar naj bi prihajajoči vladi omogočilo manevrski prostor za mirnejši razmislek, kako dolgoročno utrditi javne finance oziroma pomiriti finančne trge. Če je ta predlog za sindikate javnega sektorja malce preoster, pa so le-ti pripravljeni razmisliti o alternativnem predlogu Pavla Gantarja, ki dopušča možnost napredovanj in prehodov v višji plačni razred. Z vidika prihrankov bi sprejetje nekoliko milejšega predloga interventnega zakona pomenilo prihranek 80 milijonov evrov manj, in sicer 220 milijonov, namesto prej omenjenih 300. Gantar pri tem poudarja:



Kolegij predsednika državnega zbora je sicer odločil, da vladni predlog interventnega zakona ne bo uvrščen na izredno sejo Državnega zbora 17. novembra. To pomeni, da če se ne vloži nov predlog, bo najverjetneje o zakonu lahko odločala šele nova sestava državnega zbora. Vseeno poglejmo, kaj si o interventnem zakonu mislijo sindikati javnega sektorja. Za začetek poslušajmo Dušana Miščevića, vodjo pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja, ki je sicer zaradi notranjih sindikalnih nesoglasij napovedal svoj odstop s tega položaja:



Miščević je torej pripravljen sprejeti Gantarjev predlog, vendar, kot pravi sam, med sindikati javnega sektorja ni bilo usklajevanja, znotraj pogajalske skupine, ki jo je vodil, pa tudi ni bilo resne vsebinske razprave:



Nesoglasja, ki so Miščevića pripravila do odstopa, naj bi izhajala iz izjav Janeza Posedija, tudi člana sindikalne pogajalske skupine. Posedi izpostavlja, da vladni predlog interventnega zakona ne vpliva zgolj na javni sektor:



Posedi razloži, zakaj bi se moralo o interventnem zakonu debatirati na Ekonomsko socialnem svetu:



Interventni zakon je tako tudi s strani sindikatov sprejet kot nekaj nujnega, možne so le variacije na isto temo. Pa je tak zakon res nujno sprejeti v čim krajšem času? Kaj o interventnem zakonu meni ekonomist Jože Mencinger:



Mencinger problema javnega sektorja ne vidi zgolj v luči sedanje krize:



Vladni predlog interventnega zakona je torej skoraj popolnoma onemogočen, na mizi je še predlog Pavla Gantarja. To je imel avtor povedati glede podpore predlogu:



Pa poglejmo, kaj si stranke mislijo o Gantarjevem predlogu. Socialni demokrati podpirajo sprejem interventnega zakona, vendar tistega, ki ga je predlagala vlada. Strinjajo pa se, da se vnesejo manjši popravki, dogovorjeni s socialnimi partnerji, če bi bil to pogoj za sprejem zakona. V LDS tudi podpirajo vladni predlog, a dodajajo, da bi bilo potrebno odmrzniti najnižje pokojnine ter da pavšalno znižanje plač v javnem sektorju dolgoročno ni dober ukrep. Predsednik stranke za Trajnostni razvoj Slovenije, Matjaž Hanžek, nam je povedal, da bodo v stranki počakali, kako se bodo odločili sindikati, in jih pri njihovih odločitvah podprli. Kot je dejal Hanžek, bodo v konfliktu med odhajajočo politiko in sindikati podprli slednje. Demokratska stranka upokojencev Slovenije in Slovenska nacionalna stranka sta proti vladnemu interventnemu zakonu, Stranka mladih Slovenije – Zeleni Evrope pa vladni predlog podpira. Temu se pridružuje tudi stranka Zorana Jankovića. Lista Gregorja Viranta pa se bolj nagiba h Gantarjevemu predlogu, a na listi opozarjajo, da napredovanje v javnem sektorju ne sme biti avtomatično, ampak rezervirano le za 10-20 odstotkov najbolj učinkovitih javnih uslužbencev.

Dogovarjanja strank glede nečesa tako nujnega, kot interventni zakon, ta ali oni, mnogi radi predstavljajo, nam znova kažejo sposobnosti upravljanja in vodenja tistih, ki sedaj iščejo zaupanje volivcev in volivk. Si zaslužijo nova štiri leta splošne legitimnosti?

Kultivirala sta Luka Počivalšek in Boris Vasev.



Komentarji
komentiraj >>