Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
O FORMALNOSTIH LETOŠNJE PREDVOLILNE KAMPANJE NA RTV-ju (1009 bralcev)
Torek, 15. 11. 2011
Urh



Vstop Zorana Jankovića in Gregorja Viranta na predčasne parlamentarne volitve je med drugim prinesel tudi debate o zakonu o Radioteleviziji Slovenija, ki ureja predvolilno kampanjo na nacionalni medijski hiši. Letošnja predvolilna kampanja na RTV-ju je sicer korak naprej k bolj enakomernim možnostim strank, še vedno pa so bile v neuradnem delu močno favorizirane tiste, ki jim javnomnenjske raziskave kažejo najbolje, in to je bil samoumeven kriterij za njihovo ekskluzivno pozicijo.

Vstop Zorana Jankovića in Gregorja Viranta na predčasne parlamentarne volitve, ki jima javnomnenjske ankete napovedujejo dober rezultat, je med drugim prinesel tudi debate o zakonu o Radioteleviziji Slovenija, ki ureja predvolilno kampanjo na nacionalni medijski hiši. Do zdaj je bila praksa, da so na okroglih mizah v okviru predvolilne kampanje ločeno nastopali predstavniki parlamentarnih in neparlamentarnih strank. Slednji so imeli na voljo približno eno tretjino časa, ki ga zajema predvolilna kampanja, parlamentarci pa dve tretjini. Pravna strokovnjaka Andraž Teršek in Rajko Pirnat sta pred kratkim na nacionalki dejala, da zakon zgolj namenja neparlamentarnim strankam najmanj eno tretjino časa in jih s tem ščiti, ne gre pa zakona jemati dobesedno, v smislu, da morajo biti srečanja parlamentarnih in neparlamentarnih strank ločena, saj bi to pomenilo diskriminacijo strank.

Na slednje sicer že dlje časa, ne samo pred temi volitvami, opozarjajo predvsem nekatere neparlamentarne stranke, med njimi tudi stranka enakih možnosti - SEM SI -, ki ji predseduje Elena Pečarič. Ta je dejala, da jo čudi, kako so se ravno letos nekateri vplivnejši člani družbe oglasili in razglašali, da morajo imeti vse stranke enake možnosti, pri tem pa so imeli v mislih predvsem Jankovića in Viranta, ki sta bila tudi gosta v zadnji oddaji Pogledi Slovenije. Medtem tam ni bilo celo nekaterih parlamentarnih strank, da neparlamentarnih sploh ne omenjamo. Pri parlamentarnih strankah mislimo na Zares, Liberalno demokracijo Slovenije in Slovensko nacionalno stranko, ki so na inšpektorat Republike Slovenije za kulturo in medije zaradi tega tudi naslovile protestno pismo. Na tem mestu je sicer treba opomniti, da se je predvolilna kampanja na Radioteleviziji Slovenija začela šele včeraj, medtem ko so bili Pogledi Slovenije na sporedu prejšnji četrtek in v njih niso bili zavezani zakonskim določitvam. Torej so se ravnali po javnomnenjskih raziskavah in povabili tiste predsednike strank, ki jim je anketa, izbrana s strani uredništva, kazala več kot štiri odstotke glasov podpore.

Vseeno pa nas letos v okviru predvolilne kampanje čaka nekaj sprememb na nacionalki. Imeli bomo tako imenovana mešana soočenja, na katerih bodo nastopali tako predstavniki parlamentarnih kot neparlamentarnih strank, česar iz preteklosti nismo bili vajeni. Poleg dveh soočenj, na katerih bodo prisotni enkrat predsedniki parlamentarnih in drugič predsedniki neparlamentarnih strank, bo še pet mešanih soočenj. Sicer gre za bolj uravnovešen sistem, po katerem bodo stranke na Radioteleviziji Slovenija enakopravneje obravnavane kot v preteklosti, vendar se še vedno postavlja vprašanje tolmačenja zakona. Če iz njega ni eksplicitno razvidno, da moramo imeti soočenja, na katerih so prisotni zgolj predstavniki parlamentarnih oziroma neparlamentarnih strank, in to naj bilo po besedah Terška tudi v nasprotju z ustavo Republike Slovenije, zakaj potem niso vsa soočenja mešana?

Tukaj je še en vidik diskriminacije, in sicer, da imajo pravico do udeležbe na soočenjih samo stranke, ki kandidirajo v vseh osmih volilnih enotah. Tako morda na primer Stranka za trajnostni razvoj Slovenije in Stranka enakih možnosti sploh ne bosta mogli sodelovati na soočenjih, saj je državna volilna komisija obe zavrnila v eni volilni enoti. Tako ima Stranka za trajnostni razvoj Slovenije v tretji volilni enoti premalo žensk na kandidatni listi, kar pa naj bi bila po besedah članice stranke Mojce Markizeti zgolj pomota, saj je ena od kandidatk za poslanko po pomoti izpadla iz kandidatne liste, ker so priložili napačno soglasje.

Če vrhovno sodišče ne bo ugodilo pritožbi katere izmed strank, ki jih je državna volilna komisija zavrnila v kakšni izmed volilnih enot, to pomeni, da bodo imeli zgolj predstavniki 13 strank možnost, da sodelujejo na soočenjih. Seveda je tukaj sistem na nacionalki prilagojen slovenskemu volilnemu sistemu, saj po njem stranka, ki na primer kandidira samo v eni volilni enoti, praktično nima možnosti za vstop v parlament, pa četudi tam doseže dober rezultat. Je pa še eden vidik, v katerem so poleg prisotnosti v daljših soočenjih na nacionalki kandidati strank, ki jim kaže najbolje, imeli prednost. Niso bili namreč podvrženi časovnim pravilom, ki bodo veljala v soočenjih v predvolilni kampanji na RTV-ju in so šli lahko v neposredne konfrontacije ter tudi bolj temeljito odgovarjali. To zdaj ne bo možno, saj bo imel vsak na voljo minuto za odgovor in pol minute za repliko. Iz vsega naštetega sledi, da je sicer letošnja predvolilna kampanja na RTV-ju korak naprej k bolj enakomernim možnostim strank, še vedno pa so bile v neuradnem delu močno favorizirane tiste, ki jim javnomnenjske raziskave kažejo najbolje, in to je bil samoumeven kriterij za njihovo ekskluzivno pozicijo.

Komentar je spisal Urh.



Komentarji
komentiraj >>