Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
BritOFF prodaje volilnih glasov (929 bralcev)
Četrtek, 17. 11. 2011
Božidar K.



…Nova grška vlada dobila zaupnico v parlamentu…
…Zbor za republiko ne bo podprl stranke Gregorja Viranta…
…Portugalska izpolnjuje pogoje za naslednji obrok pomoči…
…del vojakov popoldan pripravlja miren protestni shod…
… Sharon Stone bo prek Facebooka pomagala ameriškim veteranom…
…zunanjepolitični odbor Evropskega parlamenta danes o Hrvaški…
… politične stranke prejele dopis s ponudbo za nakup glasov…

7.05

Predsednik Evropskega parlamenta Jerzy Buzek in namestnik državnega sekretarja na poljskem finančnem ministrstvu Wieslaw Szczuka sta v imenu poljskega predsedstva Evropske unije v Strasbourgu podpisala zakonodajni sveženj za krepitev gospodarskega upravljanja. S tem sta sveženj, znan tudi kot šesterec, dokončno potrdila. S podpisom se je zaključilo 14-mesečno intenzivno delo glede zakonodajnega svežnja, ki predvideva zaostritev javnofinančne discipline in nadzora nad makroekonomskimi neravnovesji. Sveženj med drugim predvideva večjo disciplino pri izvajanju pakta za stabilnost in rast. Ta pakt javnofinančni primanjkljaj omejuje pri treh odstotkih bruto domačega proizvoda, javni dolg pa pri 60 odstotkih.

Grški parlament je včeraj pričakovano z večino glasov izglasoval zaupnico novi vladi finančnega strokovnjaka Lukasa Papademosa. Za je glasovalo 255 od 300 poslancev, 38 jih je bilo proti. Pred glasovanjem je Papademos izrazil optimizem, da bo območje evra preseglo krizo kljub razhajanjem med državami. V novi vladi, ki bo državo vodila do predčasnih volitev, so člani dveh največjih grških strank - v minulih dveh letih vladajoče socialistične stranke Pasok in opozicijske konservativne Nove demokracije - ter manjše desne stranke Laos, ki je v vladi prvič od obnove demokracije po padcu vojaške diktature leta 1974. Poglavitni nalogi nove vlade bosta hitro uresničevanje oktobrskega dogovora območja evra o celoviti rešitvi dolžniške krize, ki med drugim predvideva drugo pomoč Grčiji v zameno za ostre varčevalne ukrepe in je pogoj za nadaljnjo finančno pomoč tej državi, ter priprava predčasnih volitev.

Zbor za republiko je naklonjen pomladnim strankam, med katere pa ne prištevajo stranke Gregorja Viranta, ki je bil še pred pol leta na čelu zbora, poroča spletni portal MMC RTVS. Ali bodo podprli katero od strank, bo jasno v petek. Kandidat za novega predsednika Zbora za republiko Lovro Šturm v zboru ne pričakuje razkola, čeprav je prvi predsednik Peter Jambrek bolj naklonjen Virantovi stranki. Predsednik Foruma 21 Milan Kučan pa je povedal, da osebno na državnozborskih volitvah podpira Zorana Jankovića, kar pa še ne pomeni, da lahko ljubljanski župan računa tudi na podporo društva Forum 21.

8.05

Na indonezijskem otoku Bali se danes začenja vrh Združenja držav jugovzhodne Azije - Asean, na katerem bodo voditelji 10 držav članic razpravljali o dosedanjem napredku pri gospodarski integraciji povezave. Konec tedna se jim bo na vzhodnoazijskem vrhu pridružilo še osem tujih voditeljev, med njimi iz Kitajske, prvič pa tudi iz Združenih držav Amerike in Rusije. Voditelji Aseana bodo na srečanju pregledali napredek pri uresničevanju ambicioznega načrta oblikovanja skupnega gospodarskega prostora do leta 2015. Srečanje bodo po napovedih sklenili s skupno deklaracijo o novi viziji za prihodnost Aseana. V območju Aseana živi več kot 620 milijonov ljudi, pričakovani Bruto domači proizvod območja pa naj bi letos znašal 1800 milijard dolarjev. Asean sicer združuje Brunej, Kambodžo, Indonezijo, Laos, Malezijo, Mjanmar, Filipine, Singapur, Tajsko in Vietnam.

Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je izdalo zaporni nalog za Florence Hartmann, ki je bila med letoma 2000 in 2006 tiskovna predstavnica takratne glavne tožilke haaškega sodišča Carle Del Ponte. Sodišče jo je leta 2009 obsodilo zaradi javne objave podatkov o dveh tajnih odločitvah sodišča. Hartmannova je v svoji knjigi o haaškem sodišču razkrila nekatere zaupne podrobnosti s sojenja nekdanjemu srbskemu voditelju Slobodanu Miloševiću. Šlo naj bi za zaupne podatke, ki Srbijo vpletajo v pokol 8000 muslimanskih moških in dečkov leta 1995 v Srebrenici. Sodišče je Hartmannovi, ki je francoska državljanka, sprva naložilo kazen v višini 10.000 ameriških dolarjev, ker pa je ta ni želela plačati, je sedaj sodišče denarno kazen spremenilo v sedemdnevno zaporno kazen. Zdaj od Francije zahteva, naj Hartmannovo poišče, aretira in izroči v Haag.

Portugalska izpolnjuje pogoje za naslednji obrok mednarodne finančne pomoči, so ocenil revizorji Evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada. Gre za osem milijard evrov v okviru skupaj 78 milijard evrov pomoči, ki je bila dogovorjena za to državo. Če bodo poročilo trojke potrdili finančni ministri Evropske unije in izvršni odbor mednarodnega denarnega sklada, bo država decembra oziroma januarja dobila osem milijard evrov posojil.

Unesco je današnji dan pred devetimi leti razglasil za svetovni dan filozofije, ki ga letos obeležujejo v približno 150 državah po svetu, tudi v Sloveniji. Kot je v poslanici zapisala generalna direktorica Unesca Irina Bokova, filozofija predstavlja neizčrpen vir novih idej in podlago za razumevanje sodobnih, hitro spreminjajočih se družb. Letos v Sloveniji svetovni dan filozofije pripravljata Nacionalna komisija za Unesco in Slovensko filozofsko društvo pod naslovom Novi humanizem: vizija ali iluzija?. Letošnja tema je povezana s premislekom o delovanju Unesca. Po besedah predstojnika oddelka za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Valentina Kalana, predstavlja današnji dan priložnost, da vsi ključni deli družbe, politike in ekonomije poiščejo čas za postanek pri temeljnih filozofskih tekstih in ne le pri sporočilih moralistov in amaterskih teoretikov vrednot.

9.05

Sindikat vojakov Slovenije in Konfederacija novih sindikatov Slovenije – Neodvisnost, za danes popoldne napovedujeta miren protestni shod. Za shod so se odločili zaradi domnevnega socialnega molka ministrstva in vrha Slovenske vojske. V Slovenski vojski poziv k protestu ocenjujejo kot neodgovorno in nelegitimno dejanje. V obeh sindikatih zatrjujejo, da ju ministrstvo in vojska izvzemata iz splošnih predpisov, čeprav za to ni utemeljenega razloga, pripadniki vojske pa naj bi bili tako diskriminatorno obravnavani. V Slovenski vojski medtem opozarjajo, da Sindikat vojakov Slovenije ni reprezentativen sindikat in po njim znanim informacijam predstavlja le ali manj kot deset odstotkov zaposlenih.

Prvotno za leto 2012 napovedano ponovno odprtje Picassovega muzeja v Parizu so prestavili. Kot je povedala direktorica muzeja Anne Baldassari, bo muzej vrata za javnost ponovno odprl 1. maja 2013. Muzej je zaradi prenove sicer zaprt že od septembra 2009. Picassov muzej v središču francoske prestolnice bo z obsežno prenovo pridobil trikrat več površin. Prenavljati pa so ga pravzaprav začeli šele pred nekaj tedni. Ker se je zaradi tehničnih težav zamaknil začetek del, se bodo povečali tudi stroški prenove. Namesto predvidenih 23 milijonov evrov bo le ta stala 54 milijonov evrov. Odkar je muzej zaprt, dela iz zbirke razstavljajo po svetu.

V moskovskem Bolšoj teatru so se odločili, da bodo od kupcev vstopnic zahtevali, da ob nakupu pokažejo osebni dokument. Na tak način se bodo skušali spopasti s preprodajalci, ki vstopnice za predstave preprodajajo z velikim dobičkom. Kot je povedala predstavnica za stike za javnostmi v gledališču Katerina Novikova, želijo s to potezo obiskovalcem gledališča omogočiti, da si predstave ogledajo po dostopnih cenah. Kdaj bodo s začeli z omenjeno akcijo, še ni znano. Prav tako ostaja skrivnost, kako bodo identiteto gledalcev preverjali na podlagi podatkov na vstopnicah.

Ameriška igralka Sharon Stone zadala posebno poslanstvo. Prek Facebooka bo pomagala vojaškemu osebju, ki se vrača z misij v Iraku in Afganistanu. Stoneova je poudarila, da bo spletna stran na socialnem omrežju Facebook delovala kot oglasna deska, ki bo vojakom poleg zahval za njihovo služenje ponujala tudi delovna mesta, različne popuste in druge vrsti pomoči. Kot je pojasnila, v prihodnjih tednih v Združenih državah pričakujejo okrog 38.000 vojakov in drugega vojaškega osebja. Napovedala je še, da bo organizirala tekmovanja, na katerih si bodo veterani lahko zagotovili vstopnice za hollywoodske premiere in druge prireditve.

10.05

Ameriški predsednik Barack Obama je med obiskom v Canberri zatrdil, da Združene države ne bodo zmanjševale sredstev za obrambo na račun azijsko-pacifiškega območja. Obama je v sredo, prvi dan obiska v Avstraliji, napovedal, da bo Amerika povečala število svojih vojakov na ozemlju te države, najprej za 250, kasneje pa na 2500. Ameriški predsednik je poudaril, da je varčevanje nujno, potem ko je ameriški javni dolg v sredo prvič presegel 15.000 milijard dolarjev, vendar navzočnost na azijsko-pacifiškem območju ostaja prioriteta. V govoru se je Obama dotaknil tudi občutljivih odnosov s Kitajsko ter se zavzel za odprto razpravo o spornih vprašanjih, kot so človekove pravice, ob hkratnem sodelovanju s Pekingom.

Zunanjepolitični odbor Evropskega parlamenta bo v Strasbourgu razpravljal in glasoval o predlogu resolucije o hrvaški pristopni pogodbi ter o predlogu resolucije o hrvaški prošnji za članstvo v Evropski uniji. O resolucijah bo Evropski parlament predvidoma glasoval na plenarnem zasedanju v Bruslju, ki bo 30. novembra in 1. decembra. S sprejetjem resolucije o hrvaški pristopni pogodbi bo parlament privolil v podpis pristopne pogodbe. Po privolitvi Evropskega parlamenta mora zeleno luč za podpis pogodbe dati tudi Svet Evropske unije, kar naj bi se predvidoma zgodilo na zasedanju zunanjih ministrov sedemindvajsterice, 5. decembra. Hrvaška bo pristopno pogodbo z Unijo podpisala 19. decembra na slovesnosti v Varšavi.

Več strank je v zadnjih dneh po poročanju Dnevnika dobilo ponudbo, ki strankam v zameno za plačilo po dogovoru ponuja več kot 2500 glasov. Prejem pisma so potrdili v Zares, Pozitivni Sloveniji in SLS. Podpisani J. D. stranke seznanja, da je eden najuspešnejših posameznikov, ki se v Sloveniji ukvarjajo z mrežnim marketingom in investicijami. Kot piše, ima v Sloveniji okoli 2500 pravih sledilcev, ki mu zaupajo, in če je potrebno, tudi slepo sledijo. Dopis po poročanju Dnevnika zaključuje z navedbami, da bo v primeru, če odgovora ne bo dobil, na koncu sam izbral kandidata oziroma stranko ter oddal ukaz za 2500 glasov. Po kazenskem zakoniku gre za eno od kaznivih dejanj zoper volilno pravico in volitve, konkretno za kršitev proste odločitve volivcev, o kateri govori 151. člen kazenskega zakonika. Zagrožena je denarna kazen ali zapor do enega leta, dana podkupnina pa se vzame.



Komentarji
komentiraj >>