NAPOVEDNIK

Za nasprotnike monarhij je lahko hujša stvar od tega, da živijo v monarhiji, samo še to, da je ne smejo niti žaliti. Kazensko sodišče v Bangkoku je tako 61-letnega Tajca Ampona Tangnoppakula obsodilo na 20 let zapora, ker je avgusta lani med protirežimskimi protesti poslal več kratkih SMS-sporočil, v katerih je žalil kraljevo družino. Ta sicer v državi nima uradne politične vloge, vendar 83-letnega kralja Bhumibola Adulyadeja, monarha z najdaljšim stažem v zgodovini Tajske, številni prebivalci te dežele častijo kot polboga, ščiti pa ga eden od najstrožjih zakonov v državi. Za žalitev kralja, kraljice ali njunih dedičev je zagrožena do 15-letna zaporna kazen. No, očitno v nekaterih primerih, tudi daljša.

Kljub strogi zakonodaji pa število žalitev na račun družine monarha narašča. A, ker je kralj tako dober po srcu, večino obsojenih zaradi žalitev njegovega veličanstva kasneje pomilosti. S tem, ko jim izkaže takšno milost, tudi upa, da se bodo pomiloščeni z njim lahko identificirali in ga končno sprejeli za dobrega monarha. Obsodbo Tangnoppakula pa spremlja tudi ironija. Ker je omenjeni obsojenec v zaporu, ki je zaradi poplav odrezan od sodišča v Bangkoku, se obsodbe niti ni mogel udeležiti. Zaradi tega so obsodbo kar preko videokonference prenašali v zapor.

Berete OFF program Radia Študent, ki ga ni strah žaliti katerega koli monarha!

OFF PROGRAM

Ob dvanajstih se je, kot je bilo dogovorjeno na včerajšnji prvi skupščini zasedbe Filozofske fakultete, začela delna zasedba te ustanove. Ob začetku zasedbe se je v prostorih fakultete zbralo okoli 700 ljudi, ki so bili deležni nagovora člana gibanja Mi smo Univerza Mihe Kordiša, s katerim se je zasedba uradno začela:



Na včerajšnji prvi skupščini zasedbe je bil dogovorjen tudi potek same zasedbe. Z le-to protestniki ne blokirajo oziroma osvobajajo študijskega procesa na celotni fakulteti, zasedli so namreč le nekaj velikih predavalnic v pritličju, o morebitni širitvi in nadaljnjem poteku zasedbe pa se bo odločalo na skupščinah glede na rezultate pogajanj z vodstvom fakultete in Univerze. Ko se je zasedba začela, so se udeleženci sprehodili po prostorih fakultete in vse pozvali k udeležbi pri zasedbi. Prisluhnimo enemu od pozivov študentkam in študentom ter profesoricam in profesorjem, ki so ob začetku zasedbe v predavalnicah po fakulteti opravljali študijski proces, k udeležbi na zasedbi in skupščini:



Kaj pa se je dogajalo nekaj čez tretjo uro na Filozofski fakulteti, nam je povedala Jerneja Brumen, ki spremlja blokado filofaksa od začetka:



V popoldanskem in večernem programu Radia Študent boste deležni še nekaj javljanj v živo iz Filozofske fakultete. Prvo se bo zgodilo v okviru KROFF-a ob šestih.

Štirideseti dan zasedbe atrija pred Borzo se je ob drugi uri popoldan zgodila delavnica Direktno socialno delo – vsiljivost in nadlegovanje, ob četrti uri pa bo v Socialnem centru Rog potekala delavnica proti prekernosti – za skupno blaginjo, ki jo bo vodila Vera Krivec, ki nam je povedala več o delavnici:



Naj povemo, da bo prvi del delavnice potekal v Socialnem centru Rog, drugi pa pred borzo. Tam se bo ob šestih odvila še vsakodnevna skupščina.

Društvo Ekokrog, občina Zagorje ob Savi in krajevna skupnost Ravenska so organizirali novinarsko konferenco, na kateri sta Nina Zidar Klemenčič in Janez Stušek iz odvetniške pisarne Zidar Klemenčič predstavila prejeto odločitev ministrstva za okolje in prostor v zadevi z izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za Lafarge cement. Uroš Macerl iz društva Eko Krog, ki je bil tudi eden izmed govorcev na konferenci, nam je povedal, do kam so prišli v svoji borbi:



Potem, ko je pred dnevi prišlo na dan, da je slovaška tajna služba več mesecev prisluškovala nekaterim slovaškim novinarjem in urednikom, se afera poglablja. Tako naj bi se prisluškovalo tudi telefonskim pogovorom premierke Ivete Radičove. Premierka je zaradi prisluškovanja novinarjem včeraj zvečer že napovedala, da bo odslovila obrambnega ministra Lubomirja Galka, ki mu je tajna vojaška služba neposredno podrejena. Sicer je Galko tudi podpredsednik neoliberalne stranke SaS, ki je z nasprotovanjem temu, da bi Slovaška sodelovala pri reševanju območja evra, dosegla padec vlade pod vodstvom Radičove, ki do predčasnih parlamentarnih volitev marca prihodnje leto opravlja le tekoče posle. Radičovi naj bi pod kodo Akcija dama prisluškovali predvsem glede gospodarske afere, v katero je bil vpleten državni sekretar Galkove stranke Martin Hren. Ta je moral po pritisku Radičove februarja letos odstopiti, ker naj bi prek nekega zasebnega podjetja pridobil korist od naročil gospodarskega ministrstva, in to prav v času, ko je bil državni sekretar omenjenega ministrstva.

Tretji odbor Generalne skupščine Združenih narodov, ki je pristojen tudi za človekove pravice, je s 122 glasovi za, 13 proti in 41 vzdržanimi potrdil predlog resolucije, ki obsoja sirski režim predsednika Bašarja al Asada zaradi nasilja nad lastnim prebivalstvom. Resolucija ima sicer predvsem moralno težo, sestavile pa so jo Velika Britanija, Francija in Nemčija. Besedilo med drugim poziva Damask, naj uresniči načrt Arabske lige za končanje nasilja. Doslej je v osmih mesecih protestov proti predsedniku al Asadu po podatkih Združenih narodov umrlo več kot 3500 ljudi. Predlagatelji resolucije upajo, da bo dala podlago, da se vprašanje Sirije znova vrne pred Varnostni svet Združenih narodov, čeprav sta Rusija in Kitajska, ki nasprotujeta sankcijam, glasovali proti njej.

Jemenski predsednik Ali Abdulah Saleh naj bi še danes v Savdski Arabiji s predstavniki jemenske opozicije podpisal dogovor Sveta za sodelovanje zalivskih držav o mirni predaji oblasti. To je dejal odposlanec Združenih narodov za Jemen Džamal Benomar, Saleh pa naj bi že pripotoval v prestolnico Savdske Arabije Rijad. Tam naj bi poleg dogovora o prenosu oblasti podpisali tudi časovnico, ki so jo izdelali Združeni narodi za uresničitev načrta o prenosu oblasti. Ta predvideva, da naj bi Saleh oblast predal svojemu namestniku v zameno za kazensko imuniteto, izvedbo reform v državi in razpis novih volitev. Saleh je v minulih mesecih vztrajno zavračal, da bi odstopil in podpisal načrt, ki ga je jemenska opozicija podpisala že aprila, s tem pa je v državi sprožil množične protirežimske proteste, z nasilnim zatiranjem protestov pa tudi krizo, ki je zahtevala več sto mrtvih in na tisoče ranjenih. Iz jemenske prestolnice Sana sicer poročajo o novih spopadih med silami, zvestimi Salehu, in protirežimskimi protestniki. Nasilje naj bi izbruhnilo nekaj ur za tem, ko naj bi Saleh prispel v Rijad.

Na trgu Tahrir v egiptovski prestolnici Kairo se je ponovno zbralo več tisoč protestnikov, ki zahtevajo konec vojaške vladavine v Egiptu. Protestniki so se zbrali navkljub torkovi obljubi predsednika vojaškega sveta Huseina Tantavija, da bo do sredine prihodnjega leta oblast predal izvoljenemu predsedniku. Tantavi, ki je bil obrambni minister v času dolgoletnega režima Hosnija Mubaraka, je prevzel oblast v državi po Mubarakovem strmoglavljenju februarja letos. Najnovejši val nasilja v Egiptu je od sobote dalje zahteval več kot 30 smrtnih žrtev, samo na trgu Tahrir naj bi v spopadih med protestniki in varnostnimi silami umrlo 28 ljudi. Visoka komisarka Združenih narodov za človekove pravice Navi Pillay je v Ženevi pozvala k neodvisni preiskavi smrtnih primerov protestnikov.

Demokratski guverner ameriške zvezne države Oregon John Kitzhaber je dejal, da ne bo dovolil izvrševanja smrtnih kazni v državi, dokler bo na položaju guvernerja, saj po njegovem prepričanju smrtna kazen ni moralna. Sporočil je tudi, da noče biti del kompromitiranega in neenakega sistema in da je čas, da v Oregonu razmislijo o drugačnem pristopu do kaznovanja. Država Oregon sicer ni znana po pogostih usmrtitvah, kot sta na primer Teksas in Florida, saj so v zadnjih 49ih letih usmrtili le dva obsojenca na smrt. Sta bila pa ta dva usmrčena ravno v času, ko je bil guverner Kitzhaber, ki mu obe usmrtitvi še vedno težita vest. Po njegovih besedah zaradi teh dveh usmrtitev prebivalci države zanesljivo niso nič kaj bolj varni, kot bi bili brez tega. V Združenih državah so letos usmrtili 43 ljudi, kar pomeni, da so na dobri poti, da presežejo število iz lanskega leta, ko je bilo usmrčenih 46 obsojencev.

Venezuela bo v borbi proti inflaciji razširila nadzor nad cenami proizvodov. Projekt zajema 18 proizvodov, ki se jim bo cena zamrznila, med drugim tudi milo in šampon, medtem ko bodo cene v preostalih sektorjih skušali bolj kontrolirati v sledečih mesecih. Firme, med drugim tudi multinacionalke, kot sta Colgate in Pepsi-Cola, bodo morale vladi poročati o stroških produkcije njihovih izdelkov, tako da bi vlada lahko videla, kaj naj bi bila pravična cena na trgu. Po besedah predsednika Venezuele Huga Chaveza je namen projekta zaščititi ljudi pred kapitalizmom. Pri tem je prebivalce Venezuele pozval, naj bodo pazljivi na cene produktov, še posebej tistih, ki prihajajo iz multinacionalk, ki imajo po Chavezovem mnenju monopol na trgu. V Venezueli so sicer prve zakone za kontrolo cen uvedli leta 2003. Napoveduje se, da bi lahko letošnja inflacija v tej državi dosegla stopnjo 27 odstotkov.