Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
MOGWAI: Special Moves (Rock Action Records, 2011) (1219 bralcev)
Sreda, 30. 11. 2011
Andraž Kajzer



Tokrat poslušamo lani izdano prvo pravo koncertno ploščo škotske post-rockovske zasedbe Mogwai. Čeprav gre za koncertno ploščo posneto v brooklynški The Music Hall of Williamsburg, lahko album služi tudi kot neke vrste best of za morebitne nove odjemalce. (v celoti!)
* Škotska zasedba Mogwai je ena tistih, ki ji je uspelo prebiti okove post-rocka v smislu precej podtalnega žanra in je pravzaprav širšemu občinstvu znana kot eden izmed sinonimov omenjenega žanra. Tako Mogwai niso tuji nastopi na večjih odrih, lani pa je zasedba končno postregla tudi z uradnim zapisom svoje koncertne izvedbe. Leta 2005 je sicer izšla plošča Government Commissions, ki pa je pravzaprav kompilacija živih posnetkov. Ti so med leti 1996 in 2003 nastali v studiih BBC-ja, povečini za oddajo famoznega radijca Johna Peela, ki mu je album tudi posvečen.

Za svojo prvo pravo koncertno ploščo, danes obravnavano Special Moves, pa se je bend precej bolj skoncentrirano pripravil in jo posnel na treh nastopih: 27., 28. in 29. aprila 2009. Trije zaporedni koncerti so se zgodili v brooklynški The Music Hall of Williamsburg in čeprav gre za komaj štiri leta staro koncertno prizorišče, je njegova predzgodba precej pomembna za newyorško sceno nasploh. Gre za naslednika DIY kluba Northsix, ki je v začetku milenija eden redkih ponujal koncerte neodvisne rockovske srenje. Tam so med drugimi nastopali Broken Social Scene, Sonic Youth, Yeah Yeah Yeahs, Liars, They Might Be Giants, Gogol Bordello, Wolf Parade, Queens of the Stone Age, Mars Volta, Deerhoof, Lightning Bolt, Animal Collective, Franz Ferdinand, The Fall, Hank Williams III, Dillinger Escape Plan, svoj prvi nastop pa so odigrali celo Battles in The Hold Steady. Klub je bil večkrat nagrajen, v njem so posneli uvodno sceno filma School of Rock, svoje zadnje newyorške koncerte pa je pred svojo smrtjo v njem odigral tudi Elliot Smith. Po mnogih težavah in soočanju z vedno višjimi cenami najemnin je leta 2007 klub prevzela newyorška koncertna agencija Bowery Presents in tako so tri leta pozneje v njem svoj prvi koncertni plošček posneli tudi Mogwai.

Bend, ki slovi po grandioznosti svojih skladb in skrbi za natančno prenašanje svoje eklektične ter dinamične godbe na albume, si je za ploščo seveda skrbno rezerviral tri datume in nato izbral enajst skladb, ki so oblikovale končni izdelek. Oboževalci so dodatek dobili na razširjeni vinilni izdaji ali pa prek prenosa z medmrežja, kjer so Mogwai ponudili še šest dodatnih skladb. Največ hvale kritikov pa je požel še dodani DVD z video zapisi osmih skladb, naslovljen Burning.

Special Moves ponuja pregled vseh, do takrat izdanih šestih albumov in se ne osredotoča le na zadnje izdaje. Tako je lahko zanimiv kot prvi stik z bendom, obenem pa rednim odjemalcem glasbenega opusa zasedbe ponuja ponekod predrugačene skladbe, ki zaživijo na novo, pa čeprav v skrajšanih različicah, kot na primer epski Mogwai Fear Satan in Like Herod. Na plošči je prisotna in slišna vsa dinamika, ki jo ponudi Mogwai, od božajočih kitar do hrupnih in glasnih predelov, ki presekajo zasanjanost in skorajšnjo tišino.

Zasedba Mogwai je z leta 2008 izdanim The Hawk is Howling sicer še enkrat suvereno opravila svoje delo, a v karieri benda nismo bili nikoli priča divjim zasukom v samem podajanju glasbe, zaradi česar je morda malce padel tako interes oboževalcev kot tudi samih medijev in novih potencialnih poslušalcev. Tako je bila odločitev za koncertni album, ki je obenem neke vrste zbirka uspešnic dokaj na mestu. Na njem je bend zabeležil svojo uigranost, pokazal koncertna odstopanja od albumskega materiala in obenem vse skupaj, kljub posnetkom s treh koncertov zložil v odlično delujočo celoto. Gre za neke vrste vizitko benda, kamor je na močan način zapisal le najboljše, in obenem prikaz konsistentnega dela zasedbe, ki na albumu pokaže, da je v štirinajstih letih in po šestih albumih obdržala svojo integriteto in kvaliteto.

Mogwai med ljubitelji dotične glasbe veljajo za pravo koncertno atrakcijo, peterica je v živo vešča obnavljanja svojih skladb, ki jim mnogo širine dodaja predvsem nazadnje, po prvi plošči – znameniti Mogwai Young Team - pridruženi Barry Burns. Ta je namreč pravi multiinštrumentalist, ki poleg kitare in basa poseže tudi po klaviaturah, sintetizatorjih, flavti in celo zapoje. Tako Mogwai kljub redkim vokalnim skladbam na živem albumu Special Moves spretno vnesejo tudi glas, kot na primer v precej baladni Cody.

Album otvori klasično post-rockovsko zgrajena trojica I’m Jim Morriosn, I’m Dead, Friend of the Night in Hunted By A Freak, nato pa zvočni zid prebije sprva precej atmosferična, nato pa precej bolj divja, skoraj dvanajstminutna Mogwai Fear Satan. Tak preboj premišljeno uravnoteži vokalna Cody, za finale Mogwai ponudijo še epski dolgometražni 2 Rights Make 1 Wrong in Like Herod, konec pa oblikuje najkrajša skladba albuma, udarna Glasgow Megasnake, ki ne pozna mirnih predelov, ki smo jih pri Mogwai tako navajeni.

Plošča Special Moves je torej svojevrsten koncertni posnetek s pregledom celotnega opusa zasedbe Mogwai, ki lahko služi kot vstopnica v svet nekakšnih botrov post-rocka ali pa poskrbi, da ponovno preskoči kakšna iskrica med bendom in njihovimi že morda osivelimi poslušalci.

Koncertni album škotske zasedbe Mogwai bomo poslušali v skaldbah , in sicer skladbe I’m Jim Morrison, I’m Dead, Hunted By A Freak, Mogwai Fear Satan, Cody, I Know You Are But What Am I in Glasgow Megasnake.

Pripravil Andraž Kajzer.


Komentarji
komentiraj >>