... prisegel nov predsednik Kirgizistana ...
... belgijske politične stranke so 535 dni po parlamentarnih volitvah sklenile načelen dogovor o oblikovanju vlade ...
... splošna stavka zaposlenih v javnem sektorju v Grčiji ...
... Slovenija na indeksu korupcije 35. med 182 državami ...
NAPOVEDNIK
V kapitalizmu se da vse tržiti. To dokazuje dražba v Združenih državah Amerike, na kateri bodo prodajali luksuzen pisalni pribor z vgraviranima začetnicama AH, s katerim je nemški nacistični vodja Adolf Hitler leta 1938 podpisal münchenski sporazum. S slednjim so dovolili Nemčiji aneksijo češkoslovaških Sudetov z večinsko nemškim prebivalstvom. Da pa bi lahko čim več iztržili, so v dražbeni hiši Alexander Autographs objavili, da masiven pisalni pribor poleg pisal vsebuje tudi črnilnike in je okrašen z nacističnim grbom orla in svastike. Po oceni dražbene hiše naj bi ga oblikoval sam Hitler. To bo že navrglo nekaj tisoč dolarjev več.
Če je kapitalizem že inkorporiral Che Guvearo kot prodajalni simbol, zakaj tega ne bi poskusil še s Hitlerjem, čeprav je res, da majic z njegovo podobo še niso začeli množično tiskati, razen morda nekaterih naci skinheadov. Zanimivo bi bilo, kaj bi se zgodilo, če bi nekemu kapitalistu raziskava pokazala, da bi se takšne majice dobro prodajale. V Združenih državah Amerike, kjer je svoboda izražanja na prvem mestu, pač s tem verjetno ne bi bilo nič narobe. Oziroma bi bilo narobe, če takšne majice ne bi prinašale dobička.
Berete OFF program Radia Študent brez dobička!
OFF PROGRAM
V Biškeku je prisegel novi predsednik Kirgizistana Almazbek Atambajev. Njegov prevzem položaja pomeni prvi miren prenos oblasti v tej nekdanji sovjetski republiki od osamosvojitve leta 1991. Slovesnosti sta se udeležila tudi turški in gruzijski predsednik Abdullah Gül ter Mihail Sakašvili. Atambajev je zaprisegel, da bo ščitil človekove pravice, spoštoval ustavo, branil enotnost naroda ter celovitost in varnost države. Sicer je bil Atambajev dosedanji prorusko usmerjeni premier države, položaj pa je prevzel po zmagi na predsedniških volitvah 30. oktobra. Te so potekale leto in pol po lanskem strmoglavljenju predsednika Kurmanbeka Bakijeva po nasilnih protestih, v katerih je umrlo več deset ljudi. Z ustavnimi spremembami in novimi zakoni se je v Kirgizistanu okrepila moč parlamenta, poleg tega pa so prepovedali več kot en šestletni predsedniški mandat oziroma ponovno izvolitev iste osebe na položaj predsednika države.
Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton se je na obisku v Mjanmaru sešla z voditelji nove vlade. V pogovoru s predsednikom te države Theinom Seinom v prestolnici Naypyidaw je dejala, da je prišla, ker sta s predsednikom Barackom Obamo opogumljena zaradi ukrepov, ki jih je mjanmarska vlada sprejela za ljudi. Sein, sicer bivši general in nekdanji premier vojaške hunte, je izpostavil, da gre za prvi obisk kakšnega ameriškega državnega sekretarja v petih desetletjih. Obisk je označil za zgodovinskega in poudaril, da pomeni novo poglavje v odnosih med državama. Kljub nekaterim demokratičnim reformam pa v državi še vedno ostaja za zapahi skoraj 2000 političnih zapornikov, na severu in vzhodu države pa se nadaljuje nasilje oblasti nad etničnimi manjšinami, katerih dolgoletni upor skušajo zatreti tudi s pobijanjem civilistov in mučenji.
Clintonova bo obisk nadaljevala v Yangonu, kjer se bo v petek sešla z voditeljico opozicije in Nobelovo nagrajenko za mir Aung San Suu Kyi. Slednja je v sredo prek videokonference med Mjanmarom in Washingtonom izrazila upanje, da bo obisk Clintonove odprl pot za boljše odnose med državama in da bo prispeval k napredku reform. Več o dogajanju v Združenih državah Amerike pa nam bo povedala redna poročevalka Radia Študent Lidija Poljaček:
Novo poročilo o stanju v jedrski elektrarni v Fukušimi, ki ga je objavil upravitelj jedrske elektrarne Tepco, navaja, da se je staljeno jedrsko gorivo v prvem reaktorju poškodovane nuklearke morda zajedlo že dve tretjini globoko v betonski zadrževalnik. Če ta najslabši možen scenarij drži, se je gorivo uspelo prebiti skozi notranji obod in 65 centimetrov globoko v beton, tako da ga od jeklenega zunanjega oboda loči le še 37 centimetrov betona. Staljeno gorivo naj bi sicer po zatrjevanju Tepca skoraj zagotovo ostalo hladno in stabilno, saj so zadrževalne posode napolnili s hladilno vodo. Vendar priznavajo, da številnih predelov poškodovanih reaktorjev zaradi visoke radioaktivnosti še niso uspeli preiskati, tako da se zaenkrat zanašajo predvsem na modeliranje na osnovi vzorcev. Tako Tepco kot japonska vlada sta se sicer zavezala, da bosta do konca leta v vseh reaktorjih nuklearke v Fukušimi zagotovila stanje hladne zaustavitve.
Belgijske politične stranke so 535 dni po parlamentarnih volitvah vendarle sklenile načelen dogovor o oblikovanju vlade pod vodstvom Elia Di Rupa. Sedaj se morajo stranke dogovoriti še o razdelitvi ministrskih položajev, vlada pa bi lahko prisegla že v začetku prihodnjega tedna. Podrobnosti o programu vlade sicer niso znane, saj ga morajo najprej dokončno potrditi v vseh strankah, kar naj bi se zgodilo konec tedna. Vlada naj bi prisegla v ponedeljek ali torek, nato bo sledilo še glasovanje o zaupnici v parlamentu. Državo od razpisa volitev aprila lani vodi začasna vlada, na čelu katere je Yves Leterme. Volitve so bile 13. junija lani, vse odtlej pa se strankam zaradi razlik v stališčih med frankofonskim jugom in flamsko govorečim severom ni uspelo dogovoriti o oblikovanju vlade. V novi vladni koaliciji bodo po tri flamske in valonske stranke, in sicer socialisti, krščanski demokrati in liberalci.
Sindikati v Grčiji, ki se spopada z visoko zadolženostjo, so zaradi varčevalnih ukrepov vlade pozvali k novim stavkam. Zaradi splošne stavke zaposlenih v javnem in zasebnem sektorju so tako vsaj danes ostale zaprte šole in uradi, ponekod po državi pa je moten tudi promet. To je prva večja stavka v Grčiji po nastopu nove prehodne vlade pred dvema tednoma. Po napovedih so delom prekinili na sodiščih, ministrstvih in v šolah, ustavljen je trajektni promet, več ur pa naj bi bila motena tudi avtobusni in železniški promet v Atenah in Solunu. Že v sredo so 24-urno stavko začeli radijski in televizijski novinarji. Kontrolorji letenja pa so se odločili, da v stavki ne sodelujejo. Sindikati nasprotujejo velikemu nižanju plač in množičnim odpuščanjem, obenem pa opozarjajo na nevarnost visoke brezposelnosti, ki je trenutno 18-odstotna. Grške oblasti so v okviru varčevanja pred dnevi med drugim zmanjšale število javnih uslužbencev javnega sektorja za 14.000 ljudi.
Po indeksu zaznave korupcije za leto 2011 se je Slovenija med 182 državami z indeksom 5,9 uvrstila na 35. mesto. Tako kažejo podatki, ki jih je objavila Transparency International, krovna organizacija nevladne organizacije Integriteta. Indeks zaznave korupcije države razvršča glede na zaznano stopnjo korupcije v javnem sektorju v posamezni državi in temelji na percepciji poslovnežev in analitikov neke države. Več o uvrstitvi Slovenije in metodologiji raziskave nam je povedala predsednica društva Integriteta Simona Habič:
V stranki za Trajnostni razvoj Slovenije, združeni z drugimi strankami, kot so Stranka enakih možnosti Slovenije, Stranka mladih Slovenije-Zeleni in Demokratična stranka dela, nevladnimi organizacijami ter ozaveščenimi posamezniki, bodo ob 19.30 pripravili miren shod in protest pred medijskima hišama Radiotelevizije Slovenija in Pop TV. Po njihovem mnenju imajo državljanke in državljani pravico biti obveščeni in informirani, novi politični akterji pa bi morali imeti pravico do enakovrednih možnosti za politično udejstvovanje. Več o protestu nam je povedala Mojca Markizeti iz Stranke za trajnostni razvoj Slovenije:
Zasedbeniki filozofske fakultete so na sinočnji skupščini sklenili, da se bodo zaenkrat odrekli ponudbi vodstva fakultete, da se odrečejo zasedenim prostorom in se v zameno zanje preselijo v kletno učilnico, ki bo vsak dan po 20. uri na voljo za potrebe skupščine. Danes so njihovo odločitev podprli profesorji in študentje oddelka za filozofijo, ki so na še neformalnem posvetu skoraj enoglasno podprli zasedbo v njeni trenutni razsežnosti in sklenili, da se bodo kmalu ponovno sestali na bolj uradni seji. Po tem dogodku je potekal še forum z zaposlenimi na Filozofski fakulteti, na katerem so študentje in profesorji razpravljali o problematiki bolonjskega procesa, šolnin na doktorskem študiju in o neučinkovitosti komunikacijskih kanalov med študenti in vodstvom fakultete. Gorazd Kovačič, asistent na oddelku za sociologijo, je izpostavil, da so zasedbeniki imeli možnost sodelovati na volitvah v študentski svet, vendar se za to možnost niso odločili, zasedbo pa so zavestno izpeljali, ne da bi ta svet obvestili o svojih namenih. V živo se nam je iz fakultete javil Luka Tetičkovič: