OFF NAPOVEDNIK

No, pa smo dočakali še en rekord, ki spada v kategorijo najdražji. Tega so tokrat dosegli na eni od japonskih avtocest, kjer je gmotna škoda v verižnem trčenju ocenjena na štiri milijone dolarjev in velja tako za najdražji nalet na Japonskem. Za tolikšno škodo pa tokrat ni bilo krivo število avtomobilov, ampak njihove znamke. V nesreči je bilo namreč udeleženih kar osem ferrarijev, lamborghini, trije mercedesi in toyota prius. Da se je znašlo tolikšno število ultra dragih avtomobilov na kupu, je sicer krivo srečanje luksuznih jeklenih konjičkov, ki je na dan trka potekalo v Hirošimi.

Srečanje luksuznih avtomobilov se je seveda tudi brez nekaj ferrarijev in lamborghinijev začelo in se verjetno v še bolj zadovoljnem duhu tudi končalo. V svetu slavljenja prestiža in posebnosti, ki naj bi ga to prinašalo s sabo, je ključno ravno čim manjše število udeleženih. Velja namreč moto: manj nas je, bolj smo posebni. Ali se bo hirošimsko srečanje zapisalo v zgodovino z najmanj avtomobili na dogodku, nam sicer ni znano.

Vi pa berete OFF program Radia Študent, ki prestiža ne meri s cekini.

OFF PROGRAM

V Egiptu se je začel drugi krog parlamentarnih volitev, ki poteka v Kairu, Aleksandriji in še sedmih drugih provincah, kjer v prvem krogu volitev pred tednom dni noben od kandidatov ni prejel absolutne večine. Zaenkrat sicer vodijo zmerni islamisti, Muslimanska bratovščina, za njimi se je uvrstila radikalna islamska stranka salafistov Al Nur, tretje mesto pa je zasedlo zavezništvo med levico in liberalci, stranka Al Vasat. V parlamentu bodo kandidati s strankarskih list na koncu zasedli dve tretjini od skupno 498 sedežev v egiptovskem parlamentu, tretjino pa samostojni kandidati. Vsak volivec je v prvem krogu izbral dva kandidata in strankarsko listo. Rezultati egiptovskih volitev, ki so prve po strmoglavljenju dolgoletnega predsednika Hosnija Mubaraka februarja letos, bodo sicer znani 13. januarja prihodnje leto, ko bo zaključeno glasovanje po vsej državi.

Stranka ruskega premierja Enotna Rusija je na včerajšnjih parlamentarnih volitvah po 96 odstotkov preštetih glasov dobila natanko 50 odstotkov glasov oziroma 238 od 450 poslanskih sedežev, kar pomeni, da ima stranka v ruskem parlamentu večino. V primerjavi z volitvami leta 2007 je Enotna Rusija izgubila 77 poslanskih mandatov, kar pomeni izguba dvotretjinske večine v parlamentu. Je pa vstop v dumo uspel tudi vsem drugim trem strankam, ki so prejšnja štiri leta že bile v parlamentu. Komunisti so tako prejeli nekaj več kot 19 odstotkov glasov ali 92 mandatov, Pravična Rusija okoli 13 odstotkov ali 64 mandatov ter skrajno nacionalistična Liberalnodemokratska stranka skoraj 12 odstotkov oziroma 56 poslanskih mest. Končne izide volitev bi morali po napovedih ruske volilne komisije objaviti že davi, vendar preštevanje volilnih lističev traja dlje, kot so pričakovali. Nekateri politiki iz vrst opozicije tako sumijo, da volilna komisija manipulira pri štetju, da bi Putin dobil vsaj 50 odstotkov glasov in tako ne izpadel prešibek.

Temu so pritrdili tudi mednarodni opazovalci volitev pod vodstvom Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi. Poleg tega, da je bilo preveč glasovnic glede na število volilnih upravičencev, je organizacija opozorila tudi na pristranskost medijev in zavrnitev registracije na volitvah nekaterim opozicijskim strankam, kar je zmanjšalo konkurenco. Opozicija je sicer že včeraj opozarjala na številne kršitve. Komunisti so kmalu po zaprtju volišč sporočili, da so iz regionalnih uradov prejeli na tisoče klicev o množičnih in sistematičnih nepravilnostih. Stranka je zato že napovedala tožbe. Spletne strani, ki so objavljale podatke o kršitvah, pa so napadli hekerji, tako da je bila javnost o njih obveščena le preko socialnih spletnih omrežij. Med njimi sta bili tudi spletni strani priljubljene radijske postaje Eho Moskve in neodvisne organizacije za opazovanje volitev Golos.

Sodnika britanskega višjega sodišča sta ustanovitelju Wikileaksa Julianu Assangeu dovolila, da se pritoži na vrhovno sodišče zaradi odločitve nižjega sodišča, da ga bo Velika Britanija izročila Švedski, kjer ga dve ženski obtožujeta posilstva in spolnega napada. Ocenila sta namreč, da se v primeru Assangea pojavljajo vprašanja, ki so pomembna za javnost in bi jih moralo obravnavati tudi vrhovno sodišče. Dokončna odločitev ob tako predvidoma sprejeta enkrat prihodnje leto in če ta ne bo v prid Assangeu, bo moral zapustiti Veliko Britanijo v desetih dneh od razsodbe.

Osem aktivistov okoljevarstvene organizacije Greenpeace je vdrlo v francosko jedrsko elektrarno v kraju Nogent sur Seine, ki je od Pariza oddaljena približno 100 kilometrov. V sporočilu za javnost so pri organizaciji zapisali, da so hoteli z akcijo opozoriti na nevarnost jedrske energije. Omenjeno nuklearko upravlja energetsko podjetje EDF, kjer pa dogodka še niso komentirali. Oglasil pa se je francoski minister za industrijo Eric Besson in povedal, da vdor okoljevarstvenikov, če ga bodo potrdili, kaže na pomanjkljivosti pri varovanju jedrske elektrarne. Podobno je menil tudi svetovalec francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja, Henri Guaino, ki je sicer dejal, da je bila akcija Greenpeacea neodgovorna, pri čemer pa so se mu zastavila vprašanja o varnosti nuklearke.

Meddržavno sodišče v Haagu je razsodilo, da je Grčija ravnala napačno, ko je leta 2008 zaradi dolgoletnega spora o imenu blokirala Makedonijo pri vstopu v severnoatlantsko zavezništvo. Po mnenju sodišča je Grčija kršila začasni sporazum iz leta 1995, v katerem so se Antene zavezale, da ne bodo blokirale članstva Makedonije v mednarodnih organizacijah, če bo Makedonija uporabljala ime Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija. Slednja je tožbo proti Grčiji na Meddržavnim sodiščem v Haagu vložila 17. novembra 2008. Zanjo se je odločila, da bi zaščitila svoje interese, ki izhajajo iz začasnega sporazuma, sprejetega 13. septembra 1995. Razsodba sicer še ne prinaša rešitve za grško–makedonski spor glede uradnega imena bivše jugoslovanske republike. Grško zunanje ministrstvo je v prvem odzivu sporočilo, da proučujejo odločitev sodišča, hkrati pa so poudarili, da se razsodba ne nanaša neposredno na dolgoletni spor med državama glede imena in da Atene ostajajo zavezane temu, da se spor reši v pogajanjih pod pokroviteljstvom Združenih narodov. Makedonski zunanji minister Nikola Poposki je izrazil zadovoljstvo nad razsodbo Meddržavnega sodišča in ocenil, da gre za izredno pomembno razsodbo.

Na včerajšnjih parlamentarnih volitvah v Sloveniji je bilo po neuradnih podatkih izvoljenih tudi 10 županov in ena županja. Zaradi zakona o nezdružljivosti županske in poslanske funkcije bodo morali zato slednji z dnem potrditve poslanskih mandatov odstopiti z mesta župana. To se bo zgodilo na konstitutivni seji državnega zbora, ki bo najpozneje 24. decembra. Takrat bodo stekli tudi postopki za nadomestne županske volitve, ki jih razpiše občinska volilna komisija, in sicer najkasneje v 15 dneh po potrditvi poslanskega mandata županu. Med izvoljenimi župani so med drugim ljubljanski Zoran Janković, slovenjgraški Matjaž Zanoškar, metliška županja Renata Brunskole ter krški Franc Bogovič.

Poglejmo na zasedeno Filozofsko fakulteto. V sredo bosta minila dva tedna od začetka zasedbe, prihaja pa že do vsebinskih razgovorov med vodstvom fakultete, Univerze in študenti zasedbeniki. Najprej poslušajmo izsek z dopoldanske redne tiskovne konference zasedbe:



O nekaj naštetih zahtevah so danes že potekali vsebinski pogovori med rektorjem Univerze Stanetom Pejovnikom, dekanom filofaksa Andrejem Černetom in delegati zasedbene skupščine. Študenti se poleg stvari, ki se tičejo študijskega procesa, zavzemajo tudi za ureditev razmer na področju zaposlitev tako imenovanega pomožnega osebja, torej čistilk, varnostnikov in podobno. Zahtevajo prenehanje prakse outsourcanja, torej da fakulteta sklene pogodbo o recimo varovanju z zunanjo firmo, ki ima sklenjene pogodbe s samimi varnostniki. Ti naj bodo zaposleni direktno s strani fakultete in to za nedoločen čas. Enako naj velja za čistilke, pravijo študenti. Seveda enake zahteve naslavljajo tudi glede zaposlovanja pedagoškega kadra, torej mladih raziskovalcev in asistentov. Govori študent Blaž:



Pomembna tema pogovorov je bil tudi koncept samoupravnega študija, torej študenti, soudeleženi pri oblikovanju študijskih vsebin:



Gibanje Mi smo univerza, glavni motor zasedbe dela Filozofske fakultete, pa izpostavlja tudi kakovost samega študija oziroma njeno evalvacijo:



Glede današnjega programa lahko povemo, da se bo ob štirih zgodila javna skupščina zasedbe, ki ji bo sledila vrsta delavnic in predavanj na temo financializacije, vloge države v globalnem kapitalizmu, posledicah vzpona industrializiranih držav z nizkimi mezdami in drugo. Več informacij o programu zasedbe filofaksa dobite na „mismouniverza.blogspot.com“. Naj ob tem še dodamo, da se bo ob šestih odvila že 52. redna skupščina zasedbe ploščadi pred ljubljansko borzo. Več o njeni vsebini pa boste izvedeli v javljanju deset do sedmih.

Ob desetih dopoldne se je v dvorani Union v Mariboru začel osmi Slovenski kongres prostovoljstva z dvojnim naslovom „S prostovoljstvom spreminjamo svet – Izzivi prostovoljstva v sodobni družbi“. Več o naslovih in problematiki prostovoljstva predstavnik Slovenske filantropije Primož Jamšek:



Off sta pripravila Gregor Kuhar in Boris Vasev.