7.05

V Egiptu je včeraj potekal drugi krog prve faze parlamentarnih volitev, na katerih po doslej preštetih glasovih vodijo islamistične stranke. Drugega kroga se je v Kairu, Aleksandriji in še sedmih provincah sicer udeležilo precej manj ljudi. Drugi krog volitev je potekal v tistih volilnih okrajih, kjer v prvem krogu volitev pred tednom dni nobeden od kandidatov ni prejel absolutne večine. Po doslej preštetih glasovih prvega kroga volitev so v vodstvu sicer islamistične stranke. Stranka svoboda in pravičnost, ki je izšla iz Muslimanske bratovščine, radikalna stranka salafistov Al Nur in zmerna stranka Al Vasat so skupaj prejele 65 odstotkov glasov.

Večina osrednjih evropskih borz je včerajšnji trgovalni dan sklenila v rdečem. Večdnevno rast tečajev delnic je zaustavilo ponedeljkovo opozorilo bonitetne hiše Standard & Poor's, da bi lahko znižala bonitetno oceno 15 članicam območja evra, med drugimi Nemčiji in Franciji. Napovedi bonitetne hiše sta se izognili le Grčija, katere ocena že tako ali tako označuje nesposobnost odplačevanja obveznosti, in Ciper, čigar ocena že ima negativne obete, kar pomeni, da ji grozi znižanje.

V Avstriji so nedavno začeli prodajati vino in žganje s podobo nacističnega voditelja Adolfa Hitlerja in kljukastim križem na nalepki. Avstrijsko državno tožilstvo je že začelo preiskavo primera, da bi ugotovilo, ali gre za kršenje zakona, ki preprečuje poveličevanje nacizma. Proizvajalec Roland Marte je v svoj zagovor dejal, da kupcem ponuja steklenice s podobami velikih zgodovinskih oseb. Na njegovo marketinško potezo pa so se odzvali v stranki avstrijskih zelenih, ki so na tožilstvo že podali prijavo.

Predsednica Liberalne demokracije Slovenije Katarina Kresal je članom izvršnega odbora na včerajšnji seji ponudila odstop s čela stranke. Prav tako se novo vodstvo obeta Zares, kjer so na kolegiju predsednika sklenili sklicati volilno konvencijo stranke, na kateri naj ne bi več kandidiral sedanji predsednik Gregor Golobič.

8.05

Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon je na osrednji podnebni konferenci v Durbanu poudaril, da prihodnost planeta visi na nitki. Ob tem je pozval k resnemu in nujnemu iskanju rešitev. V uvodnem nagovoru je Ban pozval pogajalce, naj pozorno razmislijo o podaljšanju kjotskega protokola, saj je ob odsotnosti globalnega podnebnega dogovora kjotski protokol največ, kar imamo. Dejal je tudi, da vsestranski in zavezujoč podnebni dogovor mogoče ni več dosegljiv, zaradi političnih razlik, svetovne finančne krize in prepada med prioritetami razvitih in razvijajočih se držav.

Irska vlada je predstavila sveženj ukrepov davčne politike, s katerimi naj bi proračunske prihodke v prihodnjem letu zvišali za 1,6 milijarde evrov. Med ukrepi so dvig davka na dodano vrednost z 21 na 23 odstotkov ter dvig davkov na kapitalske dobičke. Nespremenjen medtem ostaja davek na dobiček podjetij, ki je z 12,5 odstotka najnižji v območju evra in tako pogosto trn v peti velikih gospodarstev, kot sta Nemčija in Francija. Dvig DDV-ja naj bi v proračunsko blagajno prinesel dodatnih 670 milijonov evrov, dvig ostalih davkov pa še dobrih 900 milijonov evrov, s čimer bi se skupni davčni prihodki prihodnje leto zvišali za 1,6 milijarde evrov.

Odvetniki nekdanjega hrvaškega premiera Iva Sanaderja so včeraj sporočili, da bo sodišče moralo izpustiti njihovega klienta iz pripora najkasneje 12. decembra. Ustavno sodišče je namreč ugodilo njihovi pritožbi in sprejelo 12,4 milijona kun varščine, potem ko je pritožbo na pripor oktobra zavrnilo zagrebško sodišče. Preden bodo Sanaderja izpustili iz zapora, bodo morali njegovi odvetniki plačati ponujeno varščino, ki je najvišja v zgodovini hrvaškega pravosodja. Preiskovalni sodnik lahko določi dodatne varnostne ukrepe, kot so hišni pripor, javljanje na policiji in odvzem potnega lista. Sanader je sicer obtožen vojnega dobičkarstva ter sprejema pol milijona evrov nezakonite provizije od Hypo Alpe Adria Banke in deset milijonov evrov podkupnine od madžarske energetske družbe Mol. Proti njemu poteka več preiskav zaradi korupcije.

9.05

Čilenska komunistična partija zahteva izkop posmrtnih ostankov čilenskega pesnika in Nobelovca Pabla Nerude. Po trditvah dolgoletnega Nerudovega tajnika in šoferja Manuela Arayaja obstaja namreč domneva, da je bil pesnik leta 1973 zastrupljen po naročilu diktatorja Augusta Pinocheta. Neruda je po uradnih podatkih umrl 23. septembra 1973, le 12 dni po državnemu udaru, po katerem je njegovega dolgoletnega prijatelja Salvadorja Allendeja na čelu države zamenjal Pinochet. Doslej je sicer veljalo, da je Neruda umrl za posledicami raka, Vendar je letos dolgoletni Nerudov tajnik in šofer Manuel Araya v pogovorih za številne medije izjavil, da je bil pesnik umorjen. Kot je dejal naj bi ga Neruda na dan smrti poklical in mu dejal, navajamo: "pridi hitro, medtem ko sem spal, je v sobo vstopil zdravnik in mi dal injekcijo".

Ameriški State Department je sporočil, da so Združene države v Iranu odprle tako imenovano navidezno veleposlaništvo, preko katerega bodo Irance bolje seznanjali z ameriško politiko. Gre sicer le za spletno stran, preko katere bo State Department Irancem razlagal ameriško politiko do njihove države. Američani so odnose z Iranom sicer prekinili konec 70. let prejšnjega stoletja, ko so iranski študenti v Teheranu zavzeli veleposlaništvo in vzeli osebje za talce. Spletna stran je postavljena v angleščini in jeziku farsi ter pomeni nadgradnjo dosedanjih prizadevanj ameriške vlade, da stopi v stik z Iranci preko Twitterja in Facebooka.

Grški parlament je ponoči sprejel varčevalni proračun, ki ga je pripravila vlada premiera Lukasa Papademosa. Proračun predvideva novo zvišanje davkov, znižanje funkcionarskih plač in plač velikega dela zaposlenih v javnem sektorju, vključuje pa tudi odpis dela državnega dolga. Premier Papademos je dejal, da je proračun začetek konca uničujoče politike, ki je privedla do tega, da na slehernega Grka pade 30.000 evrov dolga. Papademos je poleg tega zatrdil, da je mesto Grčije v Evropski uniji in da to ni stvar pogajanj.

10.05

Najverjetnejši mandatar Zoran Janković se je v ponedeljek sestal s predsednikom republike Danilom Türkom, so potrdili v predsednikovem uradu. Po neuradnih informacijah sta se Türk in Janković pogovarjala o postopkih oblikovanja nove vlade. Janković sicer nadaljuje posvete z vodji strank, danes naj bi se sestal z Gregorjem Virantom. Predsednik republike mora sicer ustanovno sejo nove sestave Državnega zbora sklicati najpozneje do 24. decembra, še prej pa je treba počakati na uradne rezultate volitev, ki bodo predvidoma znani 16. decembra. Tedaj bo tudi dokončno znano, katerih 90 kandidatk in kandidatov je bilo izvoljenih.

Kolegij predsednika državnega zbora bo na današnji seji obravnaval predlog, po katerem naj bi o potrditvi izvolitve osmega evropskega poslanca iz Slovenije govorili na nujni seji mandatno-volilne komisije in izredni seji Državnega zbora. Državna volilna komisija je prejšnji teden ugotovila, da ta mandat pripada Zofiji Mazej Kukovič, ki je kandidirala na listi Slovenske demokratske stranke. Dodatne sedeže je z lizbonsko pogodbo sicer dobilo dvanajst držav članic Evropske unije. Španija štiri, Avstrija, Francija in Švedska po dva, Slovenija, Bolgarija, Italija, Latvija, Malta, Nizozemska, Poljska in Velika Britanija pa po enega.

V Bruslju se bodo danes in v četrtek sestali zunanji ministri članic zveze Nato, ki bodo po pričakovanjih veliko pozornosti namenili zaskrbljujočim razmeram na severu Kosova. V zvezi Nato so minuli teden namreč izrazili zaskrbljenost nad dogajanjem na severu Kosova in obsodili nasilje nad pripadniki Kforja. Ob tem se pojavlja vprašanje, ali bo Nato povečal sile v operaciji Kfor. Zunanji ministri bodo sicer razpravljali tudi širše o partnerstvu z državami Zahodnega Balkana, ki je bil v minulih mesecih v senci Libije.

Več deset protestnikov je v torek prišlo pred pisarne ameriških kongresnikov in zahtevalo, da podprejo podaljšanje plačevanja podpore brezposelnim ter druge ukrepe zakonodajne oblasti v korist, kot so se izrazili, 99 odstotkov Američanov, namesto le enega odstotka, kot naj bi kongres počel doslej. Proteste je organiziralo Gibanje za ameriške sanje s podporo liberalnih organizacij, kot je MoveOn.org ter sindikata delavcev storitvenih dejavnosti. Gibanje, ki ga je navdihnilo sorodno gibanje Occupy Wall Street, si je nadelo ime "Vzemimo nazaj kongres".