Voditelji Evropske Unije so po dolgotrajnih pogajanjih v Bruslju vendarle dosegli dogovor o tesnejšem fiskalnem povezovanju med državami članicami. Slednje naj bi podpisale pogodbe na medvladni ravni, ki bodo določale stroge proračunske omejitve in kazni za tiste države, ki bodo ta pravila kršile. Sodelovanje pri tovrstni ureditvi za stabilizacijo javnih financ znotraj Unije je zavrnil britanski premier David Camerom, saj Veliki Britaniji niso po godu določene finančne regulative, ki so v njej predvidene. Znotraj šestindvajseterice naj bi dogovor uradno stopil v veljavo do marca prihodnjega leta. Čeprav v začetni fazi, pa dogovor nedvomno pomeni velik začetni korak v smeri tesnejšega povezovanja Evropske Unije.

O tem, kaj priključitev fiskalni uniji pomeni za Slovenijo, je po koncu vrha EU spregovoril premier Borut Pahor. Poudaril je, da je sodelovanje pri tem dogovoru za našo državo izredno pomembno in da je zato o tej temi potrebno doseči nacionalni konsenz, podobno kot v času osamosvojitve. Trenutno je tako po njegovih besedah prioritetna naloga novega mandatarja sprejetje intervencijskega zakona, ki bi Sloveniji ohranil status države z razmeroma sprejemljivim proračunskim primanjkljajem in brez težav s prezadolženostjo. Prihodnji zakon o javnih financah pa bi moral vsebovati tudi zgornjo mejo javne porabe za zagotavljanje uravnoteženega proračuna.

Volilna komisija v Demokratični republiki Kongo je z nekajdnevno zamudo vendarle razglasila rezultate predsedniških volitev. Ti kažejo, da je ponovno zmagal dosedanji predsednik Joseph Kabila, ki je na čelu države že od leta 2001, oziroma od smrti njegovega očeta Laurenta. Prejel je 49 odstotkov glasov, njegov najbližji zasledovalec, vodja opozicije Etienne Tshisekedi pa 32 odstotkov. Do razglasitve rezultatov bi sicer moralo priti že v torek, a naj bi vmes posegle logistične težave. Opozicija trdi, da je prišlo do volilne prevare, zato v državi vlada precejšnja napetost. Poostrene varnostne razmere že cel teden veljajo predvsem v prestolnici Kinšasi, ki je velja za opozicijsko središče.

Združenje občin Slovenije je v imenu Matjaža Zanoškarja, Zvonka Laha, Danijela Krivca in Ljuba Žnidarja na ustavno sodišče vložilo zahtevo za presojo ustavnosti zakona o nezdružljivosti poslanske in županske funkcije. Kot ste verjetno že uganili, so vsi štirje gospodje aktualni župani, ki so bili na nedeljskih volitvah tudi izvoljeni v Državni zbor. S potrditvijo njihovega poslanskega mandata bi jim tako avtomatično morala prenehati njihova županska funkcija. Po njihovem mnenju je zakon v nasprotju s 43. in 155. členom ustave, ki govorijo o Sloveniji kot pravni in socialni državi, volilni pravici in prepovedi povratne veljave pravnih aktov. Kot tudi opozarjajo, predstavlja v našem parlamentu večjo grožnjo vpliv različnih interesnih skupin in lobijev, ki jim služijo nekateri poslanci, kot pa župani, ki so javni funkcionarji in s tem podvrženi transparentnosti. Hkrati s predlogom za presojo ustavnosti so vložili tudi predlog za zadržanje izvajanja novele zakona.