Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
OFF JEZNIH KITAJSKIH VAŠČANOV (1416 bralcev)
Sreda, 14. 12. 2011
Boris V.



… Mednarodno kazensko sodišče naznanilo Malawi Varnostnemu svetu zaradi ne-aretacije sudanskega predsednika Omarja al Baširja …
… Protesti jeznih vaščanov na jugu Kitajske …
… zviti republikanci spremenili demokratski predlog zakona o davčnih olajšavah in podpori za brezposelne skoraj v njegovo nasprotje …
… vladne seje naj bi se snemalo dvakrat, enkrat uradno in enkrat na črno …

OFF NAPOVEDNIK

Kdo razume ta svet v vsej njegovi dinamiki? Čilenske oblasti spodbujajo moške, naj v prihajajočih poletnih mesecih ne nosijo kravat in s tem pripomorejo k varčevanju energije. Po besedah ministra za energijo Rodriga Alvareza bo ta preprost ukrep pomagal k manjši uporabi klimatskih naprav in vodil k splošnemu energijskemu prihranku. Če se pusti, da se temperatura v prostoru dvigne za eno do tri stopinje, se po podatkih ministrstva za energijo porabi za tri odstotke manj energije. Če pa bi se to storilo na ravni tako privatnega kot javnega sektorja v najbolj vročih mesecih, torej od januarja do marca, bi se skupaj privarčevalo 7,5 milijona evrov.

Ukrep sicer deluje preprost, a kaj ko trči ob dolgoletno indoktrinacijo. Moški bolj ali manj povsod po svetu so bili s strani poslovnega establišmenta prepričevani, da je nošnja kravate nujna kot znak spoštovanja sogovornika in izkazovanja odgovornosti do lastnega dela. Seveda je kravata vse prej kot to. V prvi vrsti je znak legitimiziranja predsodkov drugih in znak uniformiranosti, najprej estetske, skoraj neizogibno pa tudi mentalne. Morda pa bodo vroči poletni meseci končno naredili to, kar kritikom takšne in drugačne uniformiranosti do sedaj ni uspelo.

Berete OFF Program Radia Študent, ki bi kravato najraje videl tesno zategnjeno okrog določenih vratov.

OFF PROGRAM

Mednarodno kazensko sodišče je Malawi naznanilo Varnostnemu svetu Združenih narodov, ker tamkajšnje oblasti niso aretirale sudanskega predsednika Omarja al Baširja, ko je bil ta oktobra v Malawiju na obisku. Za Baširjem je namreč razpisana mednarodna tiralica zaradi genocida v Darfurju. Malawijske oblasti so aretacijo takrat zavrnile, češ da ima Bašir predsedniško imuniteto, a so sodniki Mednarodnega kazenskega sodišča to argumentacijo zavrnili. Dejali so, da vodje držav niso imuni na pregon mednarodnih sodišč že vse od prve svetovne vojne. Malawi ni edina država, ki se je uprla Mednarodnemu kazenskemu sodišču glede aretacije Baširja. To so ob njegovem obisku storile tudi Kenija, Čad in Džibuti, čeprav vse štiri države to sodišče priznavajo. Omenjene afriške države opozarjajo na, kot pravijo, pristranskost Mednarodnega kazenskega sodišča, češ da se posveča izključno afriškim obtožencem, tistih, ki naj bi bili odgovorni za precej hujše zločine, recimo v Iraku ali Afganistanu, pa ne preganja. Na Varnostnem svetu je sedaj, da odloči, kako bo ukrepal proti Malawiju.

V južni kitajski provinci Guangdong se oblasti soočajo s protesti na stotine prebivalcev vasi Wukan zaradi odvzema zemlje s strani lokalnih oblasti. Kot trdijo protestniki, jim le-te za odvzeto zemljo ne namenijo zadostne odškodnine, kar naj bi se dogajalo že precej časa. A zadnji protesti so podžgani tudi s smrtjo vaškega predstavnika Xueja Jinboa, ki je umrl v času policijskega pridržanja. Policija trdi, da je umrl zaradi nenadne slabosti, trupla pa, kot pravijo vaščani, ne želi vrniti svojcem. Ti bi radi namreč preverili vzroke smrti, saj obtožujejo policijo, da ga je pretepla do smrti. Policija te obtožbe zavrača. Septembra so jezni vaščani že podrli zid okrog odvzete zemlje, namenjene gradnji, in vdrli v prostore lokalne vlade.

Predstavniški dom ameriškega kongresa, ki ga sicer obvladujejo republikanci, je z 234imi glasovi za in 193imi proti potrdil predlog zakona o podaljšanju davčnih olajšav na plače in podpore za brezposelnost, ki si ga je želel predsednik Barack Obama, a so republikanci v predlog dodali še nekaj svojih zamisli. V predlogu zakona je tako dovoljena gradnja spornega naftovoda iz Kanade do Mehiškega zaliva v Teksasu, podaljšanje začasnih davčnih olajšav na plače za 160 milijonov Američanov bi financirali drugače kot si želijo Bela hiša in demokrati, iz podpore za brezposelnost pa so še izvzeli okrog 3,3 milijona ljudi. Glede naftovoda je Obama dovoljenje za njegovo gradnjo zadržal do konca volitev 2012, ker želi vlada dokončati študije o učinku projekta na okolje. Da bi ohranili davčne olajšave na plače in podporo za brezposelne, bi demokrati zvišali davke za milijonarje, republikanci pa na to nikakor ne pristajajo in namesto tega med drugim predlagajo zamrznitev rasti pokojnin, zmanjšanje porabe za zdravstvo upokojencev z več kot 80.000 dolarji dohodka na leto in odvzem dela sredstev za zdravstveno reformo. Predlog tako skoraj zagotovo ne bo potrjen v senatu, na koncu koncev pa ima možnost veta nanj še predsednik Obama.

Belgijska policija je na domu izvajalca včerajšnjega napada z granatami in strelnim orožjem na ljudi na avtobusnem postajališču v mestu Liege, v katerem so umrle tri osebe, okoli 120 pa jih je ranjenih, našla truplo 45-letne ženske. Žrtev je delala pri njemu kot čistilka, Nordin Amrani, sicer ljubitelj marihuane in orožja, pa naj bi jo ubil v torek zjutraj. Amrani je bil tudi sam ubit v napadu. Ustrelil naj bi se sam, a se še ne ve, ali je izvedel samomor ali pa je šlo za nesrečo. Po sedanjih ugotovitvah naj ne bi šlo za politični terorizem, Amrani pa naj tudi ne bi imel duševne bolezni.

Italijanski poslanci so začeli obravnavo 30 milijard evrov vrednega tako imenovanega varčevalnega paketa. Ta je sicer zaradi pritiskov sindikatov in nekaterih političnih strank doživel precej dopolnitev. Zadnje popravke je včeraj pozno zvečer vnesla Komisija za proračun in finance poslanske zbornice. Tako je predlagana omiljena pokojninska reforma, nižja bo tudi obdavčitev prve nepremičnine. Pokojnine do 1400 evrov se bodo prihodnje leto v celoti uskladile z inflacijo, medtem ko je bilo usklajevanje najprej predvideno zgolj za pokojnine do 1000 evrov. Varčevalni paket vsebuje tudi 15-odstotno solidarnostno obdavčitev pokojnin, ki letno presegajo 200.000 evrov, a le na znesek, ki to mejo presega. Sprejetju paketa, na katerega naj bi premier Monti vezal tudi zaupnico vladi, najbolj nasprotujejo v fašistični Severni ligi, kjer so paket poimenovali „smrt za Italijo". Poslanci naj bi o varčevalnem paketu glasovali do sobote, senatorji pa pred 23. decembrom.

Po tem, ko so v javnost prišli posnetki sej vlad tako Janeza Janše kot Boruta Pahorja, se mrzlično išče odgovornega za posredovanje teh posnetkov na portal youtube. Časopis Delo poroča, da naj bi po neuradnih podatkih obstajali resni indici, da so bile seje posnete dvakrat, in sicer uradno, do vladnih kamer pa naj bi imel nekdo speljane tudi svoje kable. Kot poroča Delo, naj bi do teh podatkov prišli tudi forenziki, ki na diskih z avdio in video zapisi sej vlad, hranjenih v vladnih arhivih, menda niso zaznali sledi podvajanja. Direktor Urada vlade za komuniciranje Darijan Košir zaradi preiskave ni mogel odgovoriti na vprašanje Slovenske tiskovne agencije, ali so snemalno tehniko v času Pahorjeve vlade kaj dodatno popravljali oziroma ali je bila deležna obnove. Medtem je nekdanji generalni sekretar vlade Božo Predalič za isti medij dejal, da ne ve ničesar o dvojnem snemanju sej, in dodal, da so se seje snemale že v času vlade Antona Ropa.

V Trubarjevi hiši literature na Stritarjevi ulici v Ljubljani se bo ob 19. uri v okviru programskega cikla Intervju začel pogovor novinarke, prevajalke in kolumnistke Dnevnika Tanje Lesničar Pučko z aktivistoma Barbaro Beznec in Andrejem Kurnikom. Razpravljalo se bo o tem, kaj se dogaja dva meseca po zasedbi ploščadi pred borzo in o akcijah gibanja 15. oktober. Zakaj bosta gosta ravno omenjena aktivista?

Zasedba ploščadi pred bojzo se nadaljuje že 61. dan. Današnji tamkajšnji program je sicer skromen, in sicer bo ob 16ih delavnica o trash pisanju, ob 18ih pa redna večerna skupščina. Je pa več aktivnosti predvidenih drugje. Na Fakulteti za družbene vede se je ob dveh začela delavnica o politični dinamiki krize, ob štirih pa se bo začela delavnica za avtonomne prostore na tej fakulteti. Tudi na zasedeni Filozofski fakulteti je seveda predviden program, in sicer že od enih traja javna tribuna o doktorskem študiju, ravnokar se je pričelo predavanje Leva Krefta z naslovom Buržoazna civilizacija ni za nežne duše, med peto in sedmo pa se bosta odvijali okrogla miza na temo energetske samozadostnosti in alternativnih virov energije ter predavanje Gorazda Kovačiča o posledicah vzpona industrializiranih držav z nizkimi mezdami. Ob osmih bo na vrsti redna javna skupščina zasedbe. Medtem pa traja tudi zasedba Fakultete za socialno delo, ki je vstopila v svoj drugi teden. Več o poteku zasedbe in uspehih nam je povedala študentka in aktivistka Asja:

Študenti FSD-ja zahtevajo med drugim tudi povišanje števila ur, ki so jih deležni izredni študenti, predlagajo več terenskega dela, torej znotraj skupnosti in institucij, izpostavljajo potrebo po intenzivnejšem praktičnem delu študentov in bi radi obudili prakso izpred dvajsetih let, torej intenzivne terenske vaje. Glede na obseg zahtev oziroma predlogov smo Asjo vprašali, ali nameravajo z zasedbo vztrajati še naprej:



Komentarji
komentiraj >>